Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Štajerska

Po sanaciji vrtcev zamenjava zemljine tudi na igriščih pri šolah

Objavljen je osnutek predloga vladnega odloka o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mestni občini Celje.
Med najbolj onesnaženimi s težkimi kovinami je območje stare Cinkarne. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Med najbolj onesnaženimi s težkimi kovinami je območje stare Cinkarne. FOTO: Špela Kuralt/Delo
8. 3. 2025 | 05:00
6:54

Po 36 letih od prve obširnejše raziskave tal na območju Celjske kotline bodo Celjani, če bo sprejet predlagani vladni odlok, končno dočakali sistemske ukrepe za izboljšanje kakovosti okolja v celotni občini. Po osnutku odloka, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), bi ukrepe izvedli najpozneje do leta 2034, pri tem pa bi sodelovali država, občina in pet podjetij. Zamenjavo onesnažene zemljine načrtujejo tudi pri igriščih osnovnih šol.

Ko je vlada lani določila degradirano okolje in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju stare Cinkarne, so bili mnogi, vključno s Civilnimi iniciativami Celja, razočarani. Pričakovali so namreč precej več, saj so podatki o težkih kovinah v celjskih tleh in vodi znani že več desetletij, najbolj problematična onesnaževala pa so cink, kadmij, svinec in arzen.

image_alt
Trije najbolj onesnaženi celjski vrtci končno pred spremembami

V obrazložitvi odloka je ministrstvo zapisalo, da »iz študije, ki je bila objavljena v zborniku Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – Celjska kotlina kot modelni pristop za degradirana območja, izhaja, da je v občini s kadmijem onesnaženih več kot 4091 hektarov zemljišč (koncentracije kadmija presegajo opozorilno vrednost) glede na uredbo. Prek opozorilne vrednosti je s svincem onesnaženih približno 4750 hektarov, s cinkom pa več kot 6000 hektarov.« Za primerjavo: lanski odlok za staro Cinkarno obravnava 27 hektarov zemljišč.

Otroška igrišča

Predlagani odlok, na katerega pripombe in komentarje zbirajo do 30. marca, določa območja v celjski občini, kjer je treba sprejeti in izvesti program ukrepov. Tako nameravajo pri vseh osnovnih šolah in pri atletskem stadionu Kladivar opraviti meritve obremenjenosti okolja s strupenimi kovinami. »Na podlagi rezultatov analiz bo pripravljen vrstni red sanacije in načrt za njeno izvedbo – zamenjava onesnažene zemljine z zunanjo ureditvijo igrišča,« piše v prilogi predlaganega odloka. Če bodo analize pokazale, da zamenjava zemljine ni potrebna, je seveda ne bo.

image_alt
Najprej sanacija Stare Cinkarne, več let za dokumentacijo

Spomnimo, da že nekaj let poteka menjava zemljine pri vseh celjskih vrtcih. Najprej se je tega lotila občina, ko so na katastrofalno stanje opozarjali starši, nato je štafeto prevzela država, ki jo čaka sanacija še treh najbolj onesnaženih vrtcev. Letos sta na vrsti enoti Čira Čara in Sonce, prihodnje leto še enota Gaberje. Poleg vrtcev in šol je v občini še 56 javnih igrišč, od tega 41 otroških javnih igrišč. V prilogi odloka piše, da bo občina ta igrišča uredila na podlagi usmeritev celjske območne enote NIJZ »in priporočil za zmanjšanje tveganja vnosa strupenih kovin v otroški organizem (podloge pod igrali iz tartana ali drugega primerljivega materiala, namestitev umivalnikov, zatravitev neporaščenih, poškodovanih zemeljskih površin na igrišču)«.

Ukrepi

Predlani odlok predvideva več ukrepov, ki jih bodo izvedli do vključno leta 2034, financirali pa jih bodo Evropska unija, država, Arso, NIJZ, občina ter družbe Cinkarna Celje, Energetika Celje, Pocinkovalnica, Simbio in Celjske mesnine. Država bo za sanacijo namenila 55 milijonov evrov, od tega pet milijonov evrov za zamenjavo zemljine na površinah, kjer se zadržujejo otroci, 50 milijonov evrov pa za ureditev lokacije, kamor bodo odlagali, pa tudi zbirali in obdelovali onesnaženo zemljino. Na javni predstavitvi odloka so povedali, da lokacija za to še ni znana, bo pa gotovo na območju celjske občine.

Infografika Delo
Infografika Delo

Arso bo spremljal stanje okolja, celjska enota NIJZ pa bo ozaveščala javnost in posamezne populacijske skupine. Naloga mestne občine bo urejanje golih javnih površin in zagotavljanje varnega vrtnarjenja na vsaj dveh hektarih do leta 2034. Do prihodnjega leta mora občina določiti lokacije za varno vrtnarjenje, jih do leta 2028 urediti, nato pa ljudi ozaveščati s priporočili. Odlok določa tudi, da bodo morali vsi, ki bodo načrtovali novi poseg na območje degradiranega okolja, izvesti oceno tveganja za vode, tla, zrak in zdravje ljudi. Hkrati bodo na teh območjih morali pri gradnji strogo upoštevati posebne ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjševanje emisije delcev, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Odzivi

Med podjetji bodo največ sredstev namenili v Cinkarni Celje, skupaj 41,6 milijona evrov. A pri tem ne gre za dodatne ukrepe, ki bi jih država naložila družbam. Iz Cinkarne so nam odgovorili, da pri pripravi odloka niso sodelovali, jih je pa MOPE pozval k posredovanju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, ki jih Cinkarna že izvaja oziroma jih bo izvajala: »S predlogom odloka se še nismo podrobno seznanili, smo pa povabljeni na uradno predstavitev. Morebitne pripombe bomo predstavili v času javne obravnave.«

image_alt
Na zastrupljeni zemlji gojijo zelenjavo

Prvi odzivi na predlagani odlok so pozitivni, kot je na predstavitvi odloka dejal Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja: »Čestitam poslanki Janji Sluga za res izjemno vztrajnost. Leta 2008 je bila prva konferenca o okoljevarstvu in takrat je bila dana prva obljuba o zakonu o sanaciji Celjske kotline. Da se bo to zgodilo v roku enega leta ali največ dveh. Ta saga se je nadaljevala do zdaj. Je pa to več kot korak v pravo smer po dolgem času.« Janja Sluga, ki si je za to prizadevala več let, je spomnila, da sta s Šuštarjem prvič na kratko o tem govorila pred desetimi leti: »Nikoli pa ni bil cilj lex Sluga, ampak je bila vedno postavljena ovira tam, kjer se bo dejansko nekaj zgodilo. Danes smo v zadnjem koraku te normativne ureditve, ki jo mora država sprejeti, da se začne na terenu kaj dogajati. Tudi Celjanke in Celjani si tako kot vsi drugi zaslužijo zdravo življenjsko okolje.«

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine