Cinkarna Celje: Nismo dolžni sanirati starih bremen

Cinkarna Celje ima za letošnje leto rekordni plan prodaje, vreden 204 milijone evrov. Kot je dejala članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič, so po prvem četrtletju »več kot dobro na poti, da to dosežemo«. Za sanacijo starih bremen imajo po njenih navedbah rezerviranih 6,5 milijona evrov, a menijo, da Cinkarna po veljavni zakonodaji teh sploh ni dolžna sanirati. Mestna občina Celje, ki je tožila Cinkarno za sredstva, ki jih je vložila v sanacijo dela stare Cinkarne, je tožbo na prvi stopnji izgubila.

Cinkarna Celje je v prvem četrtletju ustvarila 66,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 32 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čistega dobička so ustvarili 15,6 milijona evrov, lani 7,4 milijona evrov. Predsednik uprave Aleš Skok je pisno sporočil, da je »rezultat posledica dobre količinske prodaje in povečanja cen na trgu titanovega dioksida. Na ta način smo uspeli premostiti visoko povišanje cen surovin in energentov. Odlični rezultati poslovanja nam omogočajo, da se lotevamo tudi večjih trajnostno naravnanih dolgoročnih projektov.«

Cinkarna Celje v prvem četrtletju bistveno nad pričakovanji

Med temi sta novi sončni elektrarni, s katerima bodo pokrili 1,5 odstotka letne porabe električne energije in s tem zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 804 tone na leto. Do leta 2027 načrtujejo izgradnjo še dodatnih sončnih elektrarn na strehah objektov v Celju in Mozirju, s katerimi bi zagotovili še deset odstotkov letne porabe električne energije, izpusti pa bodo s tem nižji za skoraj 5000 ton ogljikovega dioksida. Ko bodo zaključili sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, bi radi še tam postavili sončno elektrarno in si zagotovili dodatnih deset odstotkov električne energije. Cinkarna na leto porabi 103 GWh električne energije, pravi Nikolaja Podgoršek Selič: »V trenutku, ko tako podjetje odklopite od energije, je mrtvo. Podobno je s plinom, tam iščemo alternative. Ali nam bo uspelo, pa ni odvisno le od nas, ampak predvsem od dobaviteljev opreme in njihovih možnosti dobav.«

Stara bremena

Medtem ko sanacija odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak v višini okoli 1,3 milijona evrov poteka po načrtih, se sanacija območja tovarne, ki jo snujejo z nemško družbo CDM Smith, še vedno ni začela. Podgoršek Selič je dejala, da so jim pojasnili, da običajno traja od sedem do devet let zgolj za raziskave, definiranje rešitev in pridobivanje dovoljenj. Najprej so se odločili za sanacijo enega, najbolj onesnaženega območja, kjer je bila nekoč piritna proizvodnja: »Tam je bilo največ odloženih piritnih ogorkov v staro strugo Voglajne, ker so jo s tem zasipali.« Podtalnico želijo črpati do čistilne naprave in jo tam očistiti, zdaj pa čakajo na vsa potrebna dovoljenja.

Območje stare Cinkarne kot Dresden leta '45

Na sanacijo čaka tudi območje stare Cinkarne, katerega lastnica je danes občina. Ta je izgubila tožbo proti Cinkarni za sredstva za sanacijo, del območja so sanirali po sodbi sodišča EU. Kot navajajo v poslovnem poročilu Cinkarne, je občina napovedala pritožbo. V zadnjem predlogu zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je vložila poslanka Janja Sluga, je bilo predvideno, da bi del sanacije stare Cinkarne plačala Cinkarna. Sluga je že napovedala, da bo zakon spet vložila, tokrat takoj. »Če bo zakon potrjen in pravno ne bo sporen, se bo po njem pač moralo ravnati. Če bo pravno sporen, se bodo o njem pogovarjali pravniki,« je komentirala Nikolaja Podgoršek Selič. Povedala je, da so se o morebitnem sodelovanju pogovarjali le z nekdanjim ministrom Juretom Lebnom, a da niso mogli privoliti v to, da bi sodelovala le Cinkarna, saj so v Celju delovala in še delujejo tudi druga podjetja, ter dodala: »Imamo pa večkrat jasno napisano iz ministrstva, da nismo dolžni sanirati starih bremen. Niti na naši lokaciji. Kar delamo, ni nekaj, kar nam nalagata država ali zakon, to dela Cinkarna na svojo pobudo v želji, da danes deluje dobro in pozitivno v tem okolju.«