Celjski župan Matija Kovač je pred torkovim občinskim praznikom predstavil cilje občinske uprave do leta 2030. Občinski prostorski načrt (OPN), ki ga Celje čaka že leta, bo za javno razgrnitev pripravljen do konca pomladi. Omogočil bo nadaljnji razvoj mesta, tudi ureditev enega najbolj onesnaženih območij v državi, to je območja stare cinkarne. Tam še vedno stojijo trije cinkarniški dimniki, Kovač si želi, da bi vsaj del te dediščine ostal.

Cinkarna Celje: Nismo dolžni sanirati starih bremen

Ureditev območja stare cinkarne, kjer danes razen treh cinkarniških dimnikov in zemlje, polne težkih kovin, ni ničesar, bo eden večjih zalogajev. Kovač je povedal, da so prav prejšnji teden oddali natečajno dokumentacijo za mednarodni natečaj Europan, kjer bodo dolgoročne rešitve iskali pri arhitektih in urbanistih iz vsega sveta.

»Ne smemo privoliti v to, da se prostor, ki je dejansko v srcu mesta, na pragu mestnega jedra, preprosto izbriše iz kolektivnega spomina, kakor v zadnjih letih deluje. Preveč je dragocen, da bi z njim ravnali po bližnjicah, zato se veselim rezultatov natečaja, ki naj bi bili znani do konca leta 2023 in bodo lahko podlaga za naše nadaljnje prostorske akte,« je dejal Kovač.

Eden največjih zalogajev bo sanacija in oživljanje območja stare cinkarne. Ni še znano, kaj bo z dimniki, ki so še edina industrijska dediščina tistega časa. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kako bo treba ravnati z onesnaženo zemljo, bo v reviziji primernih ukrepov povedalo ministrstvo za okolje, vse to bo predpisano tudi v OPN. Ali bodo na območju stare cinkarne ostali trije dimniki, bo tudi vprašanje za natečaj. Dva sta v zelo slabem statičnem stanju, je opozoril Kovač: »Gre za zadnjo industrijsko dediščino tega obdobja, o kateri se moramo zavedati, da je sama močno kontaminirana. Moje osebno mnenje, ki ni nujno, da bo tudi končna odločitev, je, da bi bilo dobro ohraniti vsaj del te dediščine, je pa vse odvisno od časovnega načrta, tehničnih in finančnih zmožnosti.«

Športna infrastruktura

Viseči most, ki je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, je preteklost. Za most je sicer vlada Janeza Janše tik pred koncem mandata namenila 1,5 milijona evrov. Kovač je povedal, da se intenzivno pogovarjajo, v kratkem bodo imeli tudi sestanek na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, da bi denar Celje vendarle dobilo, a bi ga porabili za druge pripravljene projekte. Konkretno katere, še ni hotel povedati: »Na eni strani gre za projekte kulturne dediščine in turizma, na drugi strani pa razvojne projekte gospodarstva.«

Svetnik Bojan Šrot vztraja pri visečem mostu

Precej sredstev bodo namenili tudi za športno infrastrukturo. Ob uvrstitvi celjskih hokejistov v alpsko ligo bodo opravili nujna sanacijska dela v ledeni dvorani, objekta zaradi poplavne ogroženosti sicer dolgoročno ne načrtujejo ohranjati na tej lokaciji. Še letos bodo celovito prenovili atletsko stezo na stadionu Kladivar ter izdelali dokumentacijo za celotno prenovo objekta.

Največ pogovorov pa imajo z nogometnim klubom, ki mu po navedbah župana želijo zagotoviti nove vadbene površine, tudi v okviru OPN. Glede prodaje stadiona Skalna klet, o čemer se je veliko govorilo, pa je bil Kovač jasen: »Konkretnega predloga NK Celje nikoli nismo prejeli. O prodaji nikoli nismo resno govorili. Gre za športni objekt javnega pomena in za tako odločitev bi morali najprej javno dobro razveljaviti, šele potem bi ga lahko uvrstili v načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. V tem načrtu ga ni.«