Svetnik Bojan Šrot vztraja pri visečem mostu

Celjski mestni svetniki bodo danes prvič obravnavali proračun za leto 2023. V njem ni več 505-metrskega visečega mostu med Grajskim in Miklavškim hribom, ki si ga je zelo želel nekdanji župan Bojan Šrot. Za most je vlada Janeza Janše tik pred koncem mandata namenila 1,5 milijona evrov in tudi zato Šrot, ki je zdaj mestni svetnik, pravi, da bodo pri mostu vztrajali. Župan Matija Kovač je večkrat poudaril, da mostu ne bo, o sredstvih se še dogovarjajo.

Šrot je lani napovedal, da bi most letos že lahko stal. Potem ko je vlada Janeza Janše na predlog ministrstva za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Zdravko Počivalšek, na dopisni seji maja lani Celju odobrila sofinanciranje največ 1,5 milijona evrov za gradnjo mostu, je bil optimističen. Viseči most oziroma turistična brv je uvrščena v veljavni načrt razvojnih programov državnega proračuna 2022–2025. 1,35 milijona evrov je s proračunske postavke sofinanciranje investicijskih projektov občin, 150.000 evrov pa s postavke za infrastrukturo na območjih, kjer živijo romske etnične skupnosti.

Vlada namenila 1,5 milijona evrov za viseči most

Ta sredstva sicer še zdaleč ne bi zadoščala za zgraditev mostu. Ta je bil namreč že maja lani ocenjen na 4,6 milijona evrov, v tem času so se pojavila že ugibanja, da naj bi stal celo od šest do osem milijonov evrov, uradnih ocen pa ni. Občini ni šlo na roko, da je bil v času vlade Roberta Goloba razpis ministrstva za gospodarstvo razveljavljen, saj so si tam obetali še dodatna sredstva.

Za dvestotonski jekleni viseči most, po katerem bi se adrenalina željni sprehodili sto metrov nad tlemi, ima občina že nekaj časa gradbeno dovoljenje, mesec dni pred lokalnimi volitvami je objavila javno naročilo za izgradnjo dostopnih poti. Kot so odgovorili z občine, so prejeli dve ponudbi in obe zavrnili.

Občinski prostorski načrt odgovor za prihodnost

Kaj bo s sredstvi?

O visečem mostu mestni svetniki nikoli niso glasovali, prvič se je v občinskem proračunu pojavil šele lani. Do danes je občina zanj namenila že 355.000 evrov. Če bi Šrot dobil še en mandat, bi projekt zagotovo nadaljevali, a župan Matija Kovač je postavitvi visečega mostu nasprotoval že v času, ko je bil mestni svetnik. V intervjuju za Delo po izvolitvi je dejal, da bi bilo nekorektno do volivcev, če bi pri visečem mostu vztrajal.

A Celjska županova lista (CŽL) Slovenije, ki ima v mestnem svetu največ, devet svetnikov, bo, kot kaže, pri tem projektu vztrajala. Svetnica Saša Kundih je na seji odbora za okolje in prostor ter komunalo pred današnjo sejo mestnega sveta že vprašala, kako daleč je projekt turistične brvi, glede na to, da je občina dobila 1,5 milijona evrov »in je v tem videti priložnost bodisi za prodajo stavbne pravice in bi lahko projekt predstavljal prihodek, in ne strošek občine«. Podobno je za Delo pred današnjo sejo komentiral svetnik in predsednik CŽL Bojan Šrot: »Naj se dovozne poti zgradijo, potem pa naj se proda stavbna pravica. Temu denarju se ne bi bilo smiselno odpovedati.«

Gradnjo mostu lahko ustavi le novi župan

Občino je prejšnji teden obiskal minister za gospodarstvo Matjaž Han in takrat so se pogovarjali tudi o tem. Kot so nam odgovorili z občine, se z ministrstvom dogovarjajo, »da bi sredstva v skladu z njihovim osnovnim namenom vložili v razvoj turistične infrastrukture v mestu, vključno z obnovo in oživljanjem kulturne dediščine«.

Z ministrstva za gospodarstvo so naša vprašanja preusmerili na ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, od koder pa so odgovorili, da »če se je občina odločila, da projekta ne bo izvedla, potem bodo ta sredstva ostala neporabljena. Teh sredstev občina ne more porabiti za morebitni drugi projekt.«