Eržen: Norovirusi niso novost, na leto več tisoč primerov

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in NIJZ sta prejšnji teden potrdila prisotnost norovirusa v vodovodnem sistemu, ki je napajan iz vodnega vira Matke v občini Prebold. Bakterij fekalnega izvora pa niso več zaznali.

V delu Spodnje Savinjske doline tako že deset dni prekuhavajo vodo, strokovni direktor prof. dr. Ivan Eržen je pojasnil, da bo tako najverjetneje še do začetka prihodnjega tedna. Takrat bodo znani rezultati še drugega vzorca pitne vode. Če bo ta ustrezal vsem parametrom, ukrepov ne bo več. Prebivalci morajo do takrat vodo prekuhavati oziroma jo dobijo iz cistern.

Eržen je sicer dejal, da pojav norovirusov ni nič posebnega: »Vsako leto imamo od 1500 do 4000 primerov. Tudi v svetu velja, da je to najbolj pogosti povzročitelj okužbe predvsem zgornjega prebavnega trakta. Velikokrat to imenujemo z laično besedno zvezo 'trebušna gripa'. Gre za obolenje, ki poteka razmeroma blago, nas pa skrbi, kadar zbolijo osebe s slabšo imunsko odpornostjo.« Dodal je, da so norovirusi zelo infektivni, da jih je potrebnih zelo malo, da povzročijo zdravstvene težave, a da bolezen razmeroma hitro mine.

Več povzročiteljev

V Javnem komunalnem podjetju Žalec, ki upravlja preskrbo z vodo na tem območju, so pojasnili, da norovirusov v pitni vodi do danes še nikoli niso zaznali, da se s tem komunale v Sloveniji še niso srečale, tudi analiz na noroviruse nikoli ne delajo. Eržen je sicer dejal, da predvidevajo, da je bilo povzročiteljev prebavnih težav v Spodnji Savinjski dolini več, poleg norovirusa so bile namreč v pitni vodi prisotne tudi bakterije. Te kloriranje uniči, ne pa tudi norovirusa, je dejal Eržen: »Kloriranje je namenjeno uničevanju bakterij, če bi želeli odstraniti viruse, pa je treba imeti druge načine priprave vode. Najbolj učinkovita je mikrofiltracija.«

Zaradi prebavnih težav, ki so bile povezane z onesnaženo vodo, je prejšnji teden okoli sto ljudi poiskalo pomoč v celjski bolnišnici. Največ jih je bilo iz Šempetra, Prebolda in Polzele. Kasneje so krajani želeli izvedeti, za kaj vse lahko uporabljajo vodo, za katero še vedno velja ukrep prekuhavanja. Jasnih odgovorov do sinočnje seje polzelskega občinskega sveta niso dobili.

Najbolj ranljivi naj se z vodo ne umivajo

Eržen je danes dejal, da je sicer za obveščanje o ukrepih pristojen upravljavec preskrbe z vodo in da so vsa navodila tudi na spletni strani NIJZ: »Mogoče je bilo res malo naivno pričakovati, da bo vse teklo tako, kot imamo napisano v pravilnikih in kot smo pri večjih vodovodih imeli izkušnje. Splet okoliščin je pripeljal do tega, da informacij, ki so jih ljudje potrebovali, niso dobili.«

Poleg prekuhavanja vode pa je Eržen opozoril še na skrb za sam vodovod: »Pomembno je, da se vodovodi spirajo. Zlasti je to pomembno za hišni vodovod. To je treba redno početi, odstranjevati mrežice, jih čistiti vsakih 14 dni. Občasno pa tudi spirati omrežje, zlasti kjer so poznani mrtvi rokavi.« Eržen sicer meni, da so se te težave pojavile zaradi vremena: »To območje poznam in mislim, da so imele padavine, bile so tudi poplave, velik vpliv na to. Spirajo namreč površine v globino. Gre za le meter, dva in hitro lahko pride do slojev, kjer se nabira pitna voda in prek tega pride v sistem.«

Na še nekatera vprašanja so danes za Delo odgovorili iz NIJZ.

Kaj prisotnost norovirusa v vodi pomeni za zdravje ljudi in živali?

Noroviroza je zelo nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzročajo norovirusi. Ti se prenašajo s stikom med ljudmi, prek kontaminirane hrane in vode ali z dotikanjem kontaminiranih površin. Virus povzroča vnetje želodca in/ali črevesja (akutni gastroenteritis). Laično bolezen imenujemo tudi »trebušna gripa«, čeprav bolezen ni posledica okužbe z virusi gripe.

Najpogostejši znaki okužbe so: driska, bruhanje, slabost in želodčne bolečine; bolnik ima lahko tudi povišano telesno temperaturo, glavobol in bolečine po vsem telesu. Bruhanje je pogosto prvi oziroma tudi vodilni znak bolezni. Driska je vodena in brez primesi krvi ali sluzi. Pri sicer zdravih osebah težave izzvenijo v 12 do 60 urah. Težji potek okužb je pri majhnih otrocih, starejših osebah in osebah, ki se zdravijo v bolnišnici.

Norovirusi se pogosto prenašajo v dnevnih centrih, šolah, vrtcih, zdravstvenih ustanovah, domovih starejših občanov ter na območjih, kjer se pojavlja večje število ljudi.

Okužbe z norovirusi se pojavljajo predvsem v jesensko-zimskem času.

Kako je treba to vodo obdelati, da je primerna za pitje?

Za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode je v skladu z zakonodajo o pitni vodi (Pravilnik o pitni vodi) odgovoren upravljavec vodovoda. Za učinkovito pripravo pitne vode je treba iz vode odstraniti delce oziroma ji znižati motnost in jo zatem razkužiti. V primeru suma ali ugotovitve fekalnega onesnaženja vode iz vodovoda mora upravljavec preveriti vse možne vzroke onesnaženja in jih čim prej odpraviti. Do odprave vzrokov onesnaženja mora upravljavec razglasiti ukrep omejitve ali prepovedi uporabe vode iz vodovoda z namenom zaščite zdravja uporabnikov, med katere sodi ukrep prekuhavanja.

Ljudje zaskrbljeni, zmanjkalo ustekleničene vode

Ali je ta voda primerna za pomivanje (tudi posode) in čiščenje?

Če program pomivalnega stroja zagotavlja segrevanje posode na najmanj 66 stopinj Celzija za deset minut, lahko posodo tudi ob objavljenem ukrepu prekuhavanja pitne vode pomivamo v pomivalnem stroju. Če je voda kalna, pomivanje posode v pomivalnem stroju ni priporočljivo zaradi možne okvare stroja.

Ročno pomivamo v čim bolj vroči vodi, na koncu, po spiranju, pa posodo potopimo še v vodo s temperaturo 82 stopinj Celzija za eno minuto. Ker roke tako vroče vode ne prenesejo, potopimo in jemljemo posodo iz korita s pomočjo prijemalk, kuhalnic, mrež ali žičnih košar. Posoda naj se posuši na zraku.

Navedeno navodilo glede pomivanja posode ne velja za dojenčke in imunsko oslabele bolnike. Pri teh za pomivanje posode uporabljamo prekuhano vodo.

V času razglasitve ukrepa prekuhavanja je treba površine, ki prihajajo v stik z živili, po čiščenju razkužiti.

Več o tem je zapisano v dokumentu NIJZ: Priporočila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja

Voda je v delu Spodnje Savinjske doline še vedno neuporabna za pitje, umivanje, tudi pomivanje posode, razen pod določenimi pogoji. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Od kod pride onesnaženje z norovirusi? Ste ugotovili, od kod je prišlo to onesnaženje?

Pojav norovirusov v pitni vodi je povezan s fekalno onesnaženostjo vode, kar pomeni, da je voda onesnažena z blatom človeka, domačih in/ali divjih živali.

Fekalno onesnaženje se lahko zgodi zaradi izpada delovanja naprave za pripravo pitne vode, posegov na sistemu za preskrbo s pitno vodo in/ali okvar, ki povzročijo mikrobiološko onesnaženost pitne vode, vremenskih vplivov kot na primer obilnega, dolgotrajnega deževja, kratkotrajnih nalivov, taljenja snega in podobno, ki imajo za posledico povečano onesnaženost vira pitne vode, naravnih in drugih nesreč (poplave, potresi, izlitja ...) ter drugih nepredvidljivih dogodkov, katerih posledica je vdor onesnaženja v sistem za preskrbo s pitno vodo (vodovod).

V konkretnem primeru mora upravljavec raziskati potencialne vzroke onesnaženja vode in sprejeti ustrezne ukrepe za obvladovanje ugotovljenih tveganj kot na primer učinkovito pripravo pitne vode.