Zavod za varstvo narave miri, da so z umeščanjem kolesarske poti na dobri poti

Laščani, ki so se združili v civilno iniciativo, so za dokončanje kolesarske povezave Celje–Laško zbrali že dobrih 1500 podpisov. Prihodnji teden jih bodo predali pristojnim na direkciji za infrastrukturo, do takrat jih hočejo zbrati 2000. Težava je umestitev kolesarske steze na območju Rifengozda, kjer zavod za varstvo narave za zdaj še ni dal soglasja.

Kot smo poročali prejšnji teden, si Laščani želijo kolesarsko stezo, ki bo umeščena bližje Savinji. Povezava je zdaj speljana po obstoječi lokalni cesti, ki je tako strma, da otroci in manj vzdržljivi kolesarji vzpona ne zmorejo, poleg tega je zelo ozka in zato zelo nevarna.

Sedem let čakajo na umestitev 150 metrov kolesarske steze

Direkcija za infrastrukturo je odgovorila, da so kolesarsko stezo Celje–Laško začeli načrtovati leta 2010, ko so izdelali idejni projekt, nato pa za celotno kolesarsko povezavo izdelali projektno dokumentacijo. Na tej podlagi je bila leta 2020 zaključena gradnja državne kolesarske povezave od Celja do Tremerij, vključno z mostom čez Savinjo, so pojasnili na direkciji. Ta del je stal 3,8 milijona evrov, od tega je bilo 1,8 milijona evrov evropskih sredstev. Potem se je gradnja na območju Rifengozda ustavila.

Kot so pojasnili na direkciji, pogojev za začetek gradnje odseka Rifengozd–Laško ni bilo. »Z delom poteka povezave se niso strinjali lastniki zemljišč, hkrati sta podala pripombe nosilca urejanja prostora (direkcija za vode in zavod za varstvo narave). Zato je bila na tem odseku izvedena začasna označitev kolesarske povezave po obstoječih cestah.« Da te za državno kolesarsko povezavo še zdaleč niso primerne, opozarjajo v civilni iniciativi.

Po navedbah civilne iniciative in občine Laško se je zataknilo pri umeščanju okoli 150 metrov kolesarske poti v prostor, kjer je Natura 2000, Savinja pa ima status naravne vrednote državnega pomena. FOTO: arhiv občine Laško

Približevanje

Na direkciji so dodali, da so našli rešitve z vsemi, razen z zavodom za varstvo narave (ZRSVN), »čeprav je bila projektna dokumentacija izdelana na podlagi predhodno izdelane projektne dokumentacije, na katero je ZRSVN podal pozitivno mnenje in je skladna z veljavnimi prostorskimi akti, ki so tudi potrjeni s strani ZRSVN«.

Z zavoda za varstvo narave so odgovorili, da gre za vplivno območje Natura 2000, Savinja ima tu tudi status naravne vrednote. Pri območju Natura 2000 gre za habitat petih kvalifikacijskih vrst rib, a kot pišejo v ZRSVN, je glede tega gradnja še sprejemljiva. Ponovno bi morali opraviti presojo, ali bodo potrebne ureditve znotraj struge Savinje. Ko govorimo o naravni vrednoti, je zgodba drugačna, pojasnjujejo na ZRSVN. »S projektom se načrtuje izvedba posega, ki bo pomembno vplivala na geomorfološke, hidrološke in ekosistemske lastnosti, zaradi katerih ima Savinja s pritoki status naravne vrednote državnega pomena. Ker bi poseg lahko okrnil bistvene lastnosti naravne vrednote, smo ob upoštevanju zakona o ohranjanju narave menili, da ni sprejemljiv.«

Krajane muči lokacija kolesarskega mostu čez Savinjo

Kljub temu so dodali, da je projekt vendarle na dobri poti, da ga uskladijo, k temu je pripomogla tudi lanska ujma. »Ta je v tem odseku Savinje spremenila brežine in povečala erozijske zajede ter poškodovala veliko obrežne vegetacije, tako da je prvi projekt neizvedljiv. Z občino in direkcijo za infrastrukturo sodelujemo pri iskanju ustreznih rešitev.«

Odsek Rifengozd–Laško je bil sprva ocenjen na 4,2 milijona evrov, skupno gre za okoli štiri kilometre, natančnejša vrednost bo znana, ko bo izdelana projektna dokumentacija z usklajeno rešitvijo. Kdaj bo to, še ni znano.