Ne le za rekreacijo, kolesarske povezave tudi za pot v službo

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je s celjskim in žalskim županom, Matijo Kovačem in Jankom Kosom, odprla 10,8 kilometra dolgo kolesarsko povezavo Celje–Žalec, kjer so 7,9 kilometra zgradili povsem na novo. Projekt je vreden 4,8 milijona evrov, 3,5 milijona je bilo evropskih sredstev.

Ideja, da bi povezali celotno savinjsko regijo, od Rinke do Sotle, je stara že dobro desetletje. Da bo celotna regija povezana, bo treba počakati še zagotovo nekaj let, toda včerajšnji žalski občinski praznik je bil vesel. »Praznik obeležujemo v spomin na drugi slovenski tabor, ki je bil 6. septembra 1868 v Žalcu, ko se je tu zbralo 15.000 ljudi, čeprav niso imeli kolesarskih poti in verjetno tudi koles ne,« je dejal žalski župan Janko Kos. Dodal je, da bo nova povezava omogočila okoljsko sprejemljivejša potovanja, bolj varna bo in prijaznejša do denarnice. »Brez težav se boš lahko peljal proti Celju ali obratno, v Žalcu bo na povezavo mogoče dostopati na več mestih.«

Krajane muči lokacija kolesarskega mostu čez Savinjo

Povezava še ni zaključena, manjka še most čez Savinjo pri Špici v Celju. Ministrica Alenka Bratušek je pojasnila, da bodo most zgradili do prihodnje pomladi, za zamudo pa niso bile krive poplave. »Vsaj v enem delu je bila težava dogovor z lastniki zemljišč, ki smo jih potrebovali kot služnost, da bi lahko projekt izvedli.« Dodala je, da je država v zadnjih letih zgradila več kot 300 kilometrov kolesarskih povezav in jih bo gradila tudi v prihodnje. »Tudi v državnem proračunu imamo nekaj sredstev rezerviranih za ta namen.« Poudarila je, da imamo v Sloveniji vsako leto več možnosti za rekreacijo in tudi za dnevne premike prav s kolesom. »Tudi v prometu lahko opazimo iz dneva v dan več kolesarjev, za kar sem prepričana, da so zaslužni predvsem naši vrhunski kolesarji.«

Trajnost

Da je kolesarstvo v Evropi eden izmed načinov mobilnosti, ki najbolj narašča, je poudaril celjski župan Matija Kovač. »Tako v turističnem smislu kot v vsakodnevni uporabi. Tudi v Sloveniji ne bo nič drugače. Vremenske razmere so dobre, mesta so blizu, po Celju je tako rekoč katerokoli lokacijo mogoče doseči v 10 do 15 minutah. S kolesom ljudje prihranijo čas in denar, naredijo nekaj za svoje zdravje in zdravje drugih. Prihodnost je trajnostno mobilna in mislim, da bomo zmanjševali uporabo avtomobilov za vsakodnevne namene.« Dodal je, da je nujna infrastruktura. V Celju zato načrtujejo vzpostavitev trajnostnega mobilnostnega vozlišča ob železniški postaji.

Osrednja investicija prihodnosti: potniški terminal

Nov način mobilnosti bo zahteval tudi nekaj prilagajanja in učenja sobivanja pešcev in kolesarjev. To bo velik izziv prav na novi kolesarski povezavi Celje–​Žalec, je priznal Kovač. »To območje Celjani že zdaj zelo radi uporabljamo kot sprehajališče, rekreacijsko površino in treba bo veliko strpnosti in pazljivosti, da bo ta prometni prostor prostor sobivanja in ne konflikta.«

Prihodnji teden bodo uradno odprli še 11,6 kilometra dolgo povezavo Celje–Štore–Šentjur, je napovedal Kovač. »Tega se zelo veselimo, v obe smeri je kar nekaj delovnih mest in verjamem, da bodo uporabniki te povezave uporabljali vsak dan.« Načrtujejo še povezavo do Vojnika, ki jo bodo financirali iz dogovora za razvoj regij.