Krajane muči lokacija kolesarskega mostu čez Savinjo

Na desnem bregu Savinje ob Partizanski cesti v Celju že sestavljajo nov most, ki bo del 10,8 kilometra dolge kolesarske povezave Celje–Žalec. Krajani se sprašujejo, zakaj ga bodo postavili tam, če je le nekaj sto metrov niže že eden. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) pojasnjujejo, da jim je most pomagala umestiti Mestna občina Celje, na tej pa odgovarjajo, da so kolesarje želeli umakniti na desni breg Savinje.

Vrednost kolesarske povezave, katere investitor je DRSI, je 4,5 milijona evrov, EU bo sofinancirala 1,6 milijona evrov. Od tega je najdražji in tudi najzahtevnejši del poti 76 metrov dolg, 123 ton težak in 2,4 milijona evrov vreden most. Na vprašanje, zakaj so ga umestili nad Špico, kolesarji se bodo z levega pripeljali na desni breg pri Lunovi kmetiji, na DRSI odgovarjajo, da je usmeritve podala celjska občina. Na občini pa so pojasnili, da gre za daljinsko kolesarsko povezavo, na kateri pričakujejo povečan kolesarski promet, zato so želeli kolesarje umakniti s savinjskega nabrežja na desni breg: »S tem bo poskrbljeno za večjo varnost in kakovost gibanja pešcev.«

Kjer je zaščitna ograja, je že zgrajen opornik za most. Kolesarska povezava Celje–Žalec bo dolga 10,8 kilometra. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Za umestitev ni bilo treba sprejeti nobenega novega prostorskega akta. Kot so nam odgovorili z občine, so most s potrditvijo projekta za izvedbo umestili v prostor že leta 2021, torej med županovanjem Bojana Šrota: »Most so umestili projektanti, ki jih je izbrala DRSI, na občini pa smo umestitev preverili z vidika obstoječih prostorskih aktov v fazi projektiranja in potrdili njeno skladnost v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.« To je bilo izdano maja 2021.

Na vprašanje, ali ogromni most sploh sodi v to okolje, pa z DRSI odgovarjajo, da že pri zasnovi objekta delajo strokovne analize, projektanti, v tem primeru družba Ponting, pa iščejo najboljšo zasnovo objekta za izbrano lokacijo. Kakšen most bodo postavili, sta, kot odgovarjajo z DRSI, skupaj izbrali DRSI in celjska občina. Poudarili so še, da je most projektiran po veljavnih predpisih, poraba materiala pa je optimirana s statično-dinamičnimi analizami.

Pogled na oba že zgrajena opornika na obeh bregovih Savinje. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Od mostu do ceste

Do odprtja mostu je sicer še precej daleč. Kot so odgovorili z DRSI, trenutno na trasi celotne kolesarske poti odpravljajo pomanjkljivosti, ki jih je pokazal komisijski pregled sredi junija. Pomanjkljivosti naj bi odpravili do konca avgusta, na novi most pa bo treba še počakati, odgovarjajo z DRSI: »Zaradi težav pri pridobivanju zemljišč, ki so potrebna za postavitev mostu, je bil izvajalcu del rok za njegovo dokončanje podaljšan do 30. maja 2025.« Gradnja oziroma sestava in postavitev mostu namreč zahtevata precej prostora. Most zdaj sestavljajo na desnem bregu Savinje na posebnem platoju. Ko bodo sestavili jekleno konstrukcijo, ga bodo v enem kosu s posebnim dvigalom namestili na že zgrajena opornika na obeh bregovih Savinje. Da so dobili primeren plato za gradnjo, so nasuli precej materiala. Krajane skrbi, da so zaradi tega še bolj poplavno ogroženi.

Z občine so sporočili, da bodo material po gradnji v celoti odstranili, z DRSI pa so odgovorili, da bo po gradnji »struga Savinje povrnjena v prvotno stanje. Most je načrtovan tako, da ne vpliva na poplavno varnost.« Dodali so, da bodo drevesa, ki so jih odstranili zaradi gradnje, nadomestili.

Vožnja z avtom na Koroško skozi Hudo luknjo ni prijetna, kolesarjenje pa je

Čeprav se krajani večinoma ne strinjajo, da bodo dobili (še en) most, jih ob Partizanski cesti še bolj skrbi promet. Upajo, da bi ob gradnji mostu, ko so vsi stroji in gradbeniki že tu, poskrbeli tudi za umiritev prometa. Da bi jim postavili hitrostne ovire, so namreč v zadnjih letih prosili že večkrat. Z občine odgovarjajo, da morajo imeti vsi taki ukrepi podlago v izvedbi meritev hitrosti in da se bodo tega lotili, ko bodo odstranili delno zaporo zaradi gradnje mostu, potem pa poiskali rešitev za umiritev prometa. Krajani so že obupani, saj so merilnik hitrosti že imeli, a je bil postavljen precej neprimerno, malo pred krožiščem, kjer se večina že ustavi, potem ko pridrvijo po cesti.