Kolesarji, dobrodošli, imamo lepe kolesarnice!

»Kolesarji, dobrodošli pri nas! V izbranih hotelih je dobro poskrbljeno za kolesarje.« S temi besedami Turistično združenje Portorož vabi kolesarje na aktivne počitnice v piransko občino. Ob morju je res prijetno kolesariti­ predvsem zunaj glavne poletne sezone in tudi v lepih zimskih dneh. Tega se zaveda vse več ponudnikov turističnih nastanitev, ki poskušajo ustreči rekreativcem in si podaljšati sezono. V zadnjih dneh se je na družbenih omrežjih razvila burna razprava o tem, kako slabo v piranski občini skrbijo za kolesarske poti.

Kolesarjenje je vse bolj množična oblika rekreacije ne le v Sloveniji, zato je zanimanje za kolesarske poti razumljivo. Z direkcije za infrastrukturo so nam odgovorili, da projekt evidentiranja državnih kolesarskih povezav še ni končan, ker še ne vključuje podatkov o lokalnih kolesarskih poteh. Po podatkih iz maja imamo v Sloveniji 377 kilometrov namenskih kolesarskih poti, 113 kilometrov jih je v gradnji, za 55 kilometrov pa vodijo postopke javnega naročanja. Skupaj s tistimi na manj prometnih javnih cestah je dolžina označenih kolesarskih poti v Sloveniji 1391 kilometrov.

V zadnjih petih letih je država sofinancirala gradnjo okoli 500 kilometrov namenskih kolesarskih površin, ki so del lokalnih kolesarskih omrežij ali državnega kolesarskega omrežja. Zanje je namenila 195 milijonov evrov, pri čemer je skupna vrednost zgrajenih poti okoli 400 milijonov evrov. Viri financiranja so zagotovljeni iz evropske kohezijske politike in iz sklada za podnebne spremembe, manjši del tudi iz integralnih sredstev državnega proračuna, ker kolesarske poti gradijo tudi ob nekaterih rekonstrukcijah državnih cest. Približno dve tretjini denarja (126 milijonov evrov), ki ga je za urejanje namenila država, je bilo nepovratnih evropskih sredstev.

Slovenija različno
kolesarsko učinkovita

Občine se različno vneto lotevajo urejanja kolesarskih poti in druge infrastrukture. Čeprav natančne evidence na državni ravni še ni, je jasno, da imajo največ urejene kolesarske infrastrukture največja urbana središča. Na prvih petih mestih so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Velenje. Velik napredek in dobro prakso predstavlja predvsem občina Velenje s Štrekno, 35 kilometrov dolgo kolesarsko potjo med Velenjem in Dravogradom, za katero so za zadnjih 9,4 kilometra namenili 18 milijonov evrov, ki je iz več razpoložljivih virov v zadnjem času korenito izboljšala kolesarsko infrastrukturo, hkrati je zagnala še kampanjo za spremembe potovalnih navad. Iz DRSI so kot primer dobre prakse v manjših lokalnih skupnostih navedli še Slovenske gorice, kjer je deset manjših občin prek mehanizma dogovora za razvoj regij vzpostavilo 60 kilometrov kolesarskih povezav, v celoti bi te majhne in nerazvite občine rade uredile 175 kilometrov kolesarskih poti.

Kolesarji v Luciji vozijo po pločnikih, denimo. Foto Nataša Černič

Primer slabe prakse

Če je od turističnih občin med kolesarji na dobrem glasu Kranjska Gora, je piranska daleč od tega. Turistično razvite obmorske občine so pred 20 leti zelo pogumno zastavile razvoj kolesarskih poti predvsem z urejanjem meddržavne kolesarske poti Parenzana. V zadnjih letih se je zagon vidno upočasnil. Še posebej v piranski občini, kjer v zadnjih petih letih niso zgradili niti kilometra novih kolesarskih poti, večino obstoječih so zgradili do leta 2010. Kasneje so uredili le posamezne krajše, nekajstometrske odseke. Potem so na kolesarje pozabili. Sedanja občinska oblast župana Andreja Korenike je z barvo začrtala 200 metrov kolesarske poti na obstoječi avtomobilski cesti v Luciji, s katero mnogi kolesarji niso zadovoljni, saj se nemalokrat znajdejo v nevarnih situacijah. Pred enim mesecem se je zgodila tudi nesreča, ko je kolesar trčil v vrata avtomobila, ki jih je odprl nepreviden voznik.

Kolesarji v Luciji se vozijo po pločnikih. Foto Nataša Černič

Hotelirji ob morju skrbijo za primerne kolesarnice in varno spravilo koles, za izposojo in celo servisiranje. Hkrati ponujajo slikovito pokrajino za uživanje na kolesarskih izletih. Toda kolesarje veliko bolj skrbijo varne in vsaj relativno udobne kolesarske poti.

Hotel Kempinski v Portorožu, 24. 8. 2018 [avtor:Vogel Voranc] Foto Voranc Vogel/delo Vogel Voranc

Za kolesarje je bolj ali manj poskrbljeno zunaj gosto naseljenih krajev, od Lucije proti Sečovljam, od Portoroža skozi Strunjan in po poteh proti zalednim vasem Korte, Padna, Sv. Peter, Nova vas ..., ki pa so zaradi ovinkov, gostega prometa in skromne širine le pogojno ­varne.

Vsako leto večja mora je kolesarjenje od Pirana do Lucije. Na teh šestih, sedmih kilometrih se kolesarji ves čas vozijo med pešci, skiroji, skuterji in rolkarji. Zato je veliko slabe volje pri vseh udeležencih v prometu. Veliko je nevarnih križanj, dvignjenih robnikov in drugih ovir, na delu kolesarske poti v Portorožu so celo več centimetrov izbočene in za vožnjo nevarne talne svetilke.

Stisnjeni med vozeče
in parkirane avtomobile

Veliko težav bi rešili, če bi v središču Portoroža umaknili mirujoč promet s ceste v garaže in sproščene površine namenili izključno kolesarjem, pločnike pa pešcem. Samo na odseku kolesarske Parenzane ob solinah so v devetih mesecih letos našteli več kot 60.000 kolesarjev. Če dodamo še tiste, ki kolesarijo na drugih odsekih med Piranom, Portorožem, Strunjanom, Kortami ..., je kolesarjev verjetno več kot 80.000 na leto. Zato imajo hotelirji prav, ko jim prilagajajo ponudbo, vendar očitno nimajo večjega vpliva na urejanje infrastrukture v kraju. Občina je raje namenila 5 milijonov evrov za odkup teniških igrišč, kamor bo še dodatno investirala za manjše število ljubiteljev kakega manj znanega športa (padel).

Iz piranske občine so na vprašanje, koliko kolesarskih poti imajo, odgovorili, da poteka skozi občino 12,6 kilometra dolga daljinska kolesarska povezava Parenzana, na katero se navezujejo številne tematske poti. Na vprašanje, koliko kolesarskih poti je bilo v občini zgrajenih v zadnjih petih letih in za kolikšno vrednost, so nam odgovorili, da gradnjo in nadgradnjo omrežja kolesarskih povezav med Piranom, Portorožem, Lucijo in Sečo šele predvidevajo in da natančnega finančnega okvirja v tem pregledu še nimajo. So pa letos zarisali pasove za kolesarje na obstoječe avtomobilske ceste, in sicer 1300 metrov na cesti med Strunjanom in Stjužo in nekaj sto metrov v Luciji. Do konca leta naj bi podobno označili kolesarski pas od Lucije skozi Portorož do skladišč soli v dolžini dva kilometra, za kar naj bi porabili 200.000 evrov. Lani je občina naročila projektno nalogo za izboljšanje kolesarskih povezav v občini.