Kolesarska steza skozi zaščiteno območje

Kolesarska steza, ki jo gradijo med Celjem in Žalcem, večinoma poteka po visokovodnih nasipih ob Savinji. Na enem delu je padlo že več kot 200 dreves, kot odgovarjajo na Direkciji RS za vode, je šlo za zaščito nasipov. Še preden bi dela nadaljevali, so v civilni iniciativi Za naravo opozorili vse pristojne službe, da so prišle na ogled na teren. Medtem ko civilna iniciativa kolesarske steze na tem delu noče, se pristojni dogovarjajo za manjše prilagoditve.

Štoparski vodnik za lažje varovanje okolja

Po štetju občanov naj bi pred Kasazami ob Savinji padlo okoli 230 dreves. Tudi tu bo potekala kolesarska steza, a kot pojasnjujejo na Direkciji RS za vode, je šlo za redno vzdrževanje: »Drevesa, ki so se v preteklih letih razrasla na zračni strani nasipa, bi lahko zaradi širitve koreninskih sistemov proti strugi ogrozile njegovo stabilnost. Odstranitev dela dreves na zračni strani nasipa je bila zato nujna za ohranitev stabilnosti visokovodnega nasipa.« A posekali so tudi drevesa med strugo in nasipom. Na direkciji odgovarjajo, da so odstranili »le propadajoča drevesa, ki bi se potencialno lahko zrušila na nasip ali v strugo. Pri tem pa v nobenem primeru ni šlo za odstranjevanje večjih zdravih dreves. Pred izvedbo posekov so bila dela usklajena tudi s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave.«

Količki že nakazujejo, kje bo kolesarska steza med Kasazami in Vrbjem. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ustavitev del

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) s sečnjo ni bil seznanjen, saj gre za negozdni prostor, odgovarja vodja celjske območne enote Aleksander Ratajc. So pa morali izdati mnenje glede gradnje kolesarske steze za območje od Kasaz proti Vrbju, ki sega tudi v območje Nature 2000. »Revirni gozdar je na terenu sicer izvedel označitev nekaj dreves, vendar smo postopke takoj zaustavili, ker sama trasa še ni bila ustrezno označena na terenu. Torej nismo izdali nobene upravne odločbe na odseku od Kasaz do Liboj. To pomeni, da na tem odseku v območju gozda sečnja zaradi gradnje kolesarske še ni dovoljena. Koliko dreves bo pri tem projektu označenih za posek, je predvsem odvisno od skupnega dogovora vseh vpletenih oziroma od skupne določitve kolesarske trase,« je še odgovoril Ratajc.

Da so vse ključne službe dobili na teren, so se zelo angažirali v civilni iniciativi Za naravo. Nina Vodopivec je poudarila, da nočejo iskati krivca, zakaj so nasipi večinoma že čisto goli, a da želijo ohraniti še nedotaknjeno območje med Kasazami in Vrbjem: »Z menoj sta šla na teren predstavnika zavoda za gozdove in za varstvo narave. Takrat je gospa iz zavoda za varstvo narave sama rekla, da to ni tisto, za kar so dali soglasje! Rekla je še, da če bo tu kolesarska steza, bodo uničili habitat. Ta del nasipa je ostal živ, ker je otok.« Na eni strani namreč teče Savinja, na drugi pa Podvinska struga.

V civilni iniciativi si želijo, da bi pot ostala taka, kot je. Gozdna in umirjena. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Iskanje drugih možnosti

Iz Zavoda RS za varstvo narave so odgovorili, da na tem območju Nature 2000 prednostno ohranjajo šest kvalifikacijskih vrst, med katerimi so sulec, pohra in vidra, ter dva habitatna tipa. Dodali so, da so za izvedbo kolesarske steze že padla drevesa, dolvodno od mostu v Kasazah »pa je bilo posekano več dreves, ki so presegala širino načrtovane kolesarske poti«. Poudarili so, da so se prejšnji teden na pobudo investitorja, to je Direkcije RS za infrastrukturo, sestali na terenu, da bi projekt dodatno prilagodili »v smislu optimizacije trase, ohranitve dreves in zmanjšanja vplivov izvedbe posega v območju Nature 2000«.

Človeštvo – orodje za množično izumiranje vrst

Iz direkcije za infrastrukturo so odgovorili, da so se dogovorili, »da se os kolesarske poti lokalno prilagodi na način, da bo poseg za obstoječa drevesa čim manjši. Tako bodo posekana samo tista drevesa, ki se jim ne bomo mogli izogniti.«

Kdaj konkretno bodo nadaljevali gradnjo, niso odgovorili. Vrednost gradbenih del za celotno povezavo Celje–Žalec je 4,5 milijona evrov, od tega je 1,3 milijona evrov evropskih sredstev. V civilni iniciativi si želijo, da bi se kolesarska steza v celoti umaknila iz tega dela, razlaga Nina Vodopivec: »Sem pridejo ljudje po mir, na kolesarski stezi pa moraš ves čas paziti. Želimo, da to ostane gozdna pot. Ne pa neka 'avtocesta' zabaviščnega parka. Vrbje so zaobšli, ker je krajinski park, tu je pa učna pot krajinskega parka, pa je nočejo zaobiti. Pa so alternative!«