Štoparski vodnik za lažje varovanje okolja

Pravica do čistega in zdravega življenjskega okolja je človekova pravica, ki ima v pravnem sistemu zagotovljene številne mehanizme varstva, vendar jo zaradi kompleksnosti okoljske zakonodaje posamezniki ali nevladne organizacije težko uveljavljajo. V Sloveniji bo to odslej lažje, saj smo dobili prvi vodnik po varstvu okolja.

Štoparski vodnik po varstvu okolja v enostavni obliki predstavlja, kako lahko posamezniki, civilna družba in nevladne organizacije svoje pravice uveljavljajo v praksi. Kot je povedal Aljoša Petek, eden od soavtorjev vodnika, ki ga je ob podpori veleposlaništva kraljevine Nizozemske pripravil PIC – Pravno-informacijski center nevladnih organizacij z Zagovorniki okolja, ta gradi na skoraj dveh desetletjih zbiranja in posredovanje znanja na področju pravnega varstva okolja.

PIC je že leta 2010 izdal priročnik, kako uporabljati pravna sredstva na področju varstva okolja. Do lanskega leta je izvedel več kot 3100 ur ali 387 delovnih dni brezplačnega pravnega svetovanja na področju varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora in podnebnih sprememb. Vodnik, katerega ime je navdahnila legendarna knjiga Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po vesolju, je prosto dostopen na spletni strani Zagovorniki okolja. Je živ dokument, ki ga bodo avtorji sproti posodabljali.

Sami predpisi in pravice niso dovolj. Javnost se mora zavedati, da te pravice ima, znati pa jih mora tudi uporabljati, pravi Aljoša Petek. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek

Objavo vodnika sta pozdravila tudi predsednik društva Eko krog Jure Vetršek in članica društva Eko Anhovo Mateja Sattler.

Vodnik v prvem delu prinaša predstavitev osnov varstva okolja, pridobivanja okoljskih informacij, zbiranja dokazov ter opisuje trenutke in dogodke, pri katerih mora javnost postati pozorna in se začeti vključevati v postopke. Prvi del vsebuje tudi osnovna navodila za uveljavljanje orodij neposredne demokracije na državni in lokalni ravni. V drugem delu vodnik obravnava ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja preko upravnih in sodnih postopkov v vseh najpomembnejših okoljskih postopkih. Pri vseh postopkih je označeno, na kakšen način lahko posameznik, civilna iniciativa ali nevladna organizacija vstopi v postopek in v njem učinkovito sodeluje, je vsebino priročnika predstavil Petek.

V Sloveniji sta za skrb za varstvo okolja po novem zadolženi dve ministrstvi: ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za naravne vire in prostor. Marko Maver iz kabineta okoljskega ministra je dejal, da je pri nadgradnji okoljskih in podnebnih ciljev sodelovanje z javnostjo ključno z vidika legitimnosti in transparentnosti. Na ministrstvu se po njegovih besedah zavedajo pomembnosti vključevanja civilne družbe, zato so ponovno vzpostavili svet za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Ustanavljajo podnebni svet, v katerem bodo sodelovali člani nevladnih organizacij.

Maver je obljubil tudi sodelovanje s civilno družbo pri pripravah zakona o podnebnih spremembah in prenovi nacionalnega energetsko-podnebnega načrta.

Tožba na slovenskem sodišču le še vprašanje časa

Vasilka Sancin s katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je opozorila, da moramo varovanje okolja začeti razumevati kot del spoštovanja vladavine prava tudi na nacionalni ravni. Spomnila je, da je pravica do čistega, zdravega in trajnostnega življenjskega okolja s priznanjem julija lani v generalni skupščini ZN postala globalno priznana človekova pravica, kar od držav zahteva njeno dosledno spoštovanje in uresničevanje.

»V zadnjih letih so tudi mednarodni mehanizmi poslali nekaj zelo jasnih sporočil državam članicam, tudi Sloveniji, da v primeru posledic za človekove pravice zaradi degradacije okolja lahko sprožijo tudi njihovo odgovornost po mednarodnem pravu človekovih pravic.« V primeru Ioane Teitiota proti Novi Zelandiji je odbor za človekove pravice ZN zapisal, da bodo v prihodnje za kršitev človekovih pravic v najbolj ogroženih državah lahko odgovarjale tudi države, če ne bodo sprejele odločnejših ukrepov za zmanjševanje toplogrednih izpustov.

Grafika iz vodnika avtorjev Nejca Trampuža in Metke Knap.

Pomembne odločitve v tej smeri so po besedah Sancinove sprejela nemška in francoska sodišča. »Pričakujemo lahko, da bo v kratkem tudi pred slovenskimi sodišči prišlo do prelomne odločitve, ko bodo posamezniki zatrjevali kršitev svojih pravic zaradi poslabšanja okolja,« je napovedala.

Veleposlanik kraljevine Nizozemske Johan Verboom je predstavil primer iz svoje države, kjer je leta 2014 okoljska nevladna organizacija Urgenda tožila vlado zaradi nezadostnega ukrepanja za preprečitev posledic podnebnih sprememb. Vrhovno sodišče je vladi naložilo hitrejše zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Radikalne spremembe pa za vlade pomenijo velike izzive. Takšnega je prinesla odločitev nizozemskega sodišča, ki je vlado »prisililo« v drastične ukrepe za zmanjšanje izpustov dušika v bližini območij Natura 2000. Nizozemski kmetje so proti vladnim ukrepom protestirali, ker so jih razumeli kot grožnjo svojemu obstoju. Toda današnji način življenja bo še bolj spremenjen, če ne bomo ukrepali zoper podnebne spremembe, je posvaril Verboom.