Ustavite pustošenje primestnega gozda v Ljubljani!

V večerni oddaji na TV Slovenija je bila 16. januarja prikazana sečnja gozda na Šišenskem hribu in še drugje v ljubljanskem krajinskem parku ... in tudi protest ljudi proti tej sečnji. Sicer ne poznam statusa tega gozda, če pa gre za primestni gozd, ki ima status za rekreacijo ljudi (ali morda za park?), je prikazana sečnja vandalsko početje in kulturno pustošenje.

Mestni parki in primestni gozdovi, namenjeni rekreaciji ljudem, imajo poseben status, kjer je prepovedano gospodarsko izkoriščanje. Tak gozd je prepuščen naravnemu razvoju, kjer lahko ljudje spoznavajo in občudujejo raznolike drevesne pojave – postavna in skrivenčena drevesa, debele in stare orjake, tudi pestrost drevesnih vrst, do propadajočih in votlih dreves, v katerih lahko gnezdijo raznolike gozdne ptice. Tak gozd mora biti poučna in odprta knjiga narave. Prepovedana je celo sanitarna sečnja, saj mora tak gozd pokazati vso pestrost narave od svojega nastanka do propadanja in umiranja. V takem gozdu si morajo obiskovalci spočiti svoje misli in to jim lahko ponudi le gozd s svojo staro in raznoliko zgodovino narave. Skratka, tak gozd naj se obnavlja naravno, zanj naj veljajo naravni zakoni in nobeni drugi, predvsem pa ne komercialni. Rekreacijski gozdovi morajo biti zaščiteni s posebno uredbo. Morebitni nujni posek posameznega drevesa pa mora določiti posebna strokovna komisija.

Današnja komercializacija in hlastanje po dobičku uničujeta tudi slovenske gospodarske gozdove, saj dnevno za reklamne namene prikazujejo mednarodno prodajo najdragocenejše hlodovine. To stoletno naravno bogastvo so nam zapustili naši predniki, vprašati pa se moramo, kaj bomo mi zapustili svojim zanamcem. Prodaja dragocene hlodovine je škodljivo in neumno dejanje, kar dokazujejo kupci s celotne zemeljske oble, kajti oni vedo, da bodo ceno s predelavo tega lesa podeseterili in postoterili.

Pametno politiko pozivam, naj prepreči to ceneno razprodajo slovenskega bogastva, kajti tu gre tudi za čast in dobro ime Slovenije. Slovenski gozdarji, koliko ponosa je še v vas?