Prvi beli krasotci že razprli cvetove

V Slovenski Istri so zacveteli prvi zvončki, nekaj dni pozneje sicer kot lani, ko so se beli cvetovi razprli takoj po prazniku svetega Miklavža. Mali krasotci počasi kukajo na plan tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, a se tam še niso razcveteli, saj je sonca manj, temperature pa nižje. Za usklajeno decembrsko cvetenje istrskih in ljubljanskih zvončkov je odgovoren njihov dedni zapis.

Direktor Botaničnega vrta Jože Bavcon je pojasnil, da so v primerjavi s prejšnjimi leti zvončki nekoliko poznejši, »saj ob slovenski obali v letošnji pozni jeseni dolgo časa ni bilo prave zmrzali, ki predstavlja enega ključnih sprožilcev cvetenja zvončkov. V letih, ko je bilo ob obali prej hladno, so cveteli že takoj po prvi tretjini decembra (v letih 2012, 2015 in 2020)«.

V zvončku je skrita filozofija življenja

Kot je še dodal Bavcon, je možnost cvetenja navadnih malih zvončkov (Galanthus nivalis) velika tedaj, ko najprej pritisne prvi mraz in se nato znova nekoliko otopli. »Vsako leto tudi v Ljubljani najprej zacvetijo navadni mali zvončki iz Slovenske Istre. Prav ti prvi zvončki, ki so pokukali na plan v zbirki Botaničnega vrta, so vsako leto dovolj velika vzpodbuda, da jih potem obiščemo tudi na prvotnem rastišču in preverimo njih cvetenje. Letos jih še ni veliko, a vseeno dovolj, da že napovedujejo prihod pomladi, pa čeprav bomo morali v centralnem delu Slovenije nanjo še kar malo počakati,« sta zapisala Bavcon in njegova sodelavka Blanka Ravnjak.

Čeprav zvončke v Sloveniji jemljemo kot nekaj čisto samoumevnega, jih znajo po drugih državah še kako ceniti. V svetu je poznanih več kot 2000 sort zvončkov, njihove čebulice pa dosegajo visoke zneske. »Na začetku smo dali čebulico zvončka Nova Gorica na avkcijo za 99 centov, cena je v šestih dneh narasla na 513 evrov. Ljubljano smo v dveh urah prodali za vnaprej določeno ceno 350 evrov, na dražbi bi iztržili še več. Če je letina dobra, prodajamo zvončke od 100 evrov naprej za čebulico,« je februarja letos za rubriko Carpe diem povedal Bavcon.

Slovenski zvončki že veliko let cvetijo in zvonijo po Evropi in svetu. Vsa ta leta so jih naročali v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen/Delo 

V novi knjigi tudi slovenski zvončki

V Botaničnem vrtu so v teh dneh prejeli dopolnjeno izdajo knjige, v kateri je predstavljenih 2400 sort iz rodu zvončkov, naravnih vrst je 23. Avtorica knjižnega dela Freda Cox se je posvetila tudi ilustracijam vseh sort iz rodu zvončkov (Galanthus). V uvodu knjige sta večkrat omenjena Slovenija in Botanični vrt kot osrednja ustanova, ki v svet pošilja glas o pomenu zvončkov. Pogosto laično oko zmotno misli, da so vsi zvončki enaki, pa to ne bi moglo biti dlje od resnice.

»Na Colu so se razvili posebno dolgi, ki plapolajo v vetru, zato je sorta dobila ime G. n. 'Col '. Drugje so zeleno obarvani, zato zopet kaka sorta G. n. 'Ljubljana'. Drugi so že zgubili del zunanjih listov in izgledajo, kot da ostaja samo notranji zvon, zato je sorta poimenovana G. n. 'Vipava'. Posebne sorte nosijo pač posebna imena, od 'Krinolinc' do 'Podsrede', potem pa narava poskrbi, da se spremenijo in iz njih nastanejo 'Lampijončki' in 'Zvezdice', je slikovito orisal Jože Bavcon.

Mali zvonček sicer uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, da je le posejan na dovolj sončnih in polsenčnih mestih. Potrebuje pa vlažno, dobro odcedno in s humusom bogato zemljo, ne prenaša namreč suše. Zvončki so v naravi zaščiteni in na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji.  Uredba za navadni mali zvonček prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen te rastline.