Parazit grozi leščurjem v zadnji sredozemski oazi

Strunjan – »Ni res, da leščurji v našem morju množično poginjajo. To, kar vidimo na delu obale v Strunjanu, je posledica običajnega odmiranja te največje školjke (Pinna nobilis) v Sredozemlju. Odmrle lupine je z morskega dna na obalo naplavilo med eno zadnjih neviht.« Tako je ugibanja o množičnem poginu leščurjev tudi v našem morju zavrnil dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Piran, ki že več let spremlja te zelo lepe in koristne prebivalce našega morja.

Kopalci in sprehajalci so na stometrskem koščku obale med gostiščem Lambada in solinami v Strunjanu opazili skoraj sto lupin odmrlih leščurjev. Že na pogled je jasno, da so poginile že pred meseci. Pravega vzroka za njihov pogin nam Borut Mavrič ni mogel povedati. Toda po stanju na morskem dnu sklepa, da je tukajšnja populacija še zdrava. V zadnjih 14 dneh je videti, da se leščurji veselo razmnožujejo, saj iz svojih velikih lupin spuščajo meglice, v katerih so semenčice ali jajčeca (Pinna nobilis so dvospolna bitja, vendar v svojem življenju spreminjajo spol). Tega razmnoževanja so še posebno veseli ciplji (in druge ribe), ki se pogosto sladkajo ob leščurskem svatovanju.



Borut Mavrič je hkrati opozoril, da se tudi našemu morju nezadržno približuje mikroskopsko majhna pražival in parazit (Haplosporidium pinnae), zaradi katerega je v Sredozemlju poginilo že približno 90 odstotkov populacije leščurjev, in samo vprašanje časa je, kdaj bomo množične pogine zaznali tudi pri nas.

»O množičnih poginih govorimo, ko odmre najmanj 60 odstotkov populacije. Take pogine so opazili v večjem delu hrvaškega morja vse do Rovinja in tudi na italijanski obali. Naš del obale je nekakšna zadnja oaza tega sredozemskega endemita. Morda je parazit že tu, raziskav še nismo opravili, ampak najpozneje na začetku jeseni bo jasno, kakšne probleme bo povzročil tudi temu morju,« razlaga Mavrič.


 

Okoli Pulja poginilo 90 odstotkov leščurjev

Tržaški Il Piccolo je pred dvema dnevoma poročal, da so strokovnjaki na delu obale od Trsta do Gradeža našli kar 4000 primerkov lupin odmrlih leščurjev. Lastnica puljskega akvarija, akvaristka in biologinja dr. Milena Mičić pa nam je povedala, da je okoli Pulja v morju poginilo že 90 odstotkov leščurjev, zato s strahom spremlja, kaj se bo zgodilo z okoli sto leščurji, ki jih eksperimentalno in pod posebnimi pogoji varujejo v njenem akvariju.

»Imeli smo jih tristo, en del pa je bil že okužen, še preden smo jih spravili v akvarij, vendar tega kljub preiskavam nismo odkrili in jih je dvesto potem poginilo. Zdaj upamo, da bo večina preostalih preživela. To lahko počnemo le s finančno pomočjo združenja evropskih akvaristov, državno pomočjo in pomočjo drugih,« je povedala Milena Mičić, ki je prepričana, da je samo vprašanje časa, kdaj bodo paraziti zdesetkali leščurje tudi v morju ob severnem delu Istre.





Podoben eksperiment je Morska biološka postaja (MBP) načrtovala tudi v piranskem akvariju, vendar so ga opustili. Pač pa so strokovnjaki z MBP že lani presadili okoli 70 leščurjev v Škocjanski zatok. Tam so se školjke »prijele« in do zdaj preživele, a gre za precej drugačne razmere (glede slanosti in temperatur), kakršne so v morju. Upajo, da parazit na območju tega koprskega naravnega parka ne bo uničil eksperimentalnega nasada školjk.

Nihče pa ne more napovedati, koliko časa bodo leščurji preživeli in ali jih bodo čez čas prav iz takih umetnih ali naravnih oaz lahko spet naselili v Sredozemlje. Brez leščurjev bi bilo Sredozemsko morje revnejše, saj so neprecenljivo zatočišče in vir hrane za številne organizme.