Samo akvariji in zatoki jih lahko še rešijo

Koper – Le vprašanje časa je, kdaj se bo pomor največjih sredozemskih školjk – leščurjev zgodil tudi v našem morju. Istra je še zadnje zatočišče zdravih kolonij primerkov, ki so v preteklih letih množično naseljevali morsko dno. Bilo jih je celo toliko, da so imeli na nekaterih kopališčih težave in so jih morali v Portorožu več tisoč presaditi. Tega jim očitno ne bo treba več. V puljskem akvariju pa so že pripravili karanteno za zadnje preživele leščurje.



Potem ko so prve pomore opazili v zahodnem Sredozemlju že leta 2016, se je nevarna mikroskopsko majhna pražival (ni plankton) in parazit maja lani pojavil na Jadranu in do jeseni uničil veliko večino leščurjev ob dalmatinski obali. Vodja oddelka za ekologijo in akvakulturo z Univerze Zadar dr. Ivan Župan nam je povedal, da so iz dalmatinskega morja do jeseni lani izginili skoraj vsi leščurji. »Pomore smo odkrili vse do Malega Lošinja in Premude. Tik pred božičnimi prazniki smo pregledovali razmere v Limskem kanalu. Ugotovili smo, da so leščurji še zdravi. Prepričan sem, da se bo zloglasni parazit pojavil tudi v Istri kmalu po tem, ko se bo morje ogrelo čez 13 stopinj Celzija. Toda nas, znanstvenike bega podatek o pomorih leščurjev tudi na nekaterih predelih, kjer omenjenega parazita sploh nismo odkrili. Zato vseh odgovorov glede tega pojava še nimamo,« je povedal Ivan Župan.

V Dalmaciji (od Hvara, Brača, vse do Paga) so v minulih tednih odkrili tudi množične pomore spužev in noetovih barčic (mušul), za katere še ni dokazano, kdo naj bi bil povzročitelj. Slovenske biologe skrbi podatek kolegov iz Morskega parka Miramare, ki so že novembra opazili množičen pomor (70-odstoten) leščurjev v bližnjem morju od Barkovelj pri Trstu do Tržiča. Konec januarja so potrdili, da gre za istega parazita. Ker ima morje le 11 stopinj Celzija, ki ne ustreza parazitom, je nadaljnje širjenje mogoče pričakovati spomladi, ko se bo morje segrelo čez 13 stopinj Celzija.
 

Istra je zdaj Noetova barka

Biologi z Morske biološke postaje Piran so novembra lani s soglasji Arsa presadili 75 leščurjev v Škocjanski zatok, kjer leščurjev prej še ni bilo. Biolog dr. Borut Mavrič je pojasnil, da so takšno presaditev izvedli zato, ker upajo, da posebne razmere v tem zatoku (drugačna slanost, temperatura in mešanje s sladkimi vodami) onemogoča širitev parazita. »Ko sem si prejšnji teden ogledal morsko dno med Piranom in Portorožem, sem ugotovil, da so leščurji v našem morju še zdravi. Podobno je tudi s presajenimi v Škocjanskem zatoku.«

Rdeča opozorilna lučka pa je zasvetila minuli konec tedna, ko so v piranskem akvariju odkrili, da sta nenadoma poginila dva od treh leščurjev. Čeprav so v Piranu načrtovali, da bi vzpostavili povsem ločeno bivalno okolje za leščurje in jih tako v nekakšni akvarijski karanteni obvarovali pred izginotjem, jim tega načrta morskih biologov še ni uspelo izpeljati.

Veliko bolj optimistični so v puljskem akvariju, kjer nam je lastnica in akvaristka, biologinja dr. Milena Mičić pojasnila, da so že lani v dva bazena, v katerih velja popoln karantenski režim, presadili 34 leščurjev, v prihodnjih dneh pa jih bodo še sto.
»Leščurje so hoteli obvarovati tudi v španskih akvarijih, vendar se jim poskus ni posrečil. Prepričana sem, da zato, ker so v svoje bazene presajali že okužene osebke. Nam pa je v bazene uspelo spraviti zdrave leščurje, saj smo opravili potrebne analize. Prav tako je v naših bazenih zaprt krogotok, morsko vodo žarčimo z UV-žarki in ozonom, leščurje pa prehranjujemo s posebnim rastlinskim in živalskim planktonom, mikroalgami ter drugimi minerali in po znani tehnologiji za uspešno gojenje leščurjev. Postopek ni ravno poceni, toda naš projekt je prepričal združenje evropskih akvaristov, ki nam je zanj namenil 10.000 evrov. Projekt nadaljujemo tako, da bomo celo akvariju v Monaku priskrbeli 25 osebkov, in bodo tudi tam lahko skrbeli za leščurje v posebni karanteni. Z upanjem, da bodo leščurji preživeli in jih bomo čez določen čas, leto ali dve, spet lahko vrnili v morje, kjer bodo omogočili ponoven razvoj,« nam je povedala Milena Mičić iz Pulja, ki je biologijo študirala v Ljubljani.



Primer reševanja leščurjev je pomemben, ker poskuša človek z njim pomagati organizmom, ki bi bili sicer zaradi porušenega ravnotežja v naravi obsojeni na izginotje. Leščurji so največje sredozemske školjke, dragocene tudi zato, ker imajo v muljastem dnu vlogo majhnih »grebenov«, ki omogočajo življenje več deset drugih morskih bitij.

Minule dni so večje število lupin odmrlih leščlurjev odkrili tudi na obali ob Svetilniku v Izoli. Izolani so napačno ocenjevali. da je lupine odmrlih školjk prineslo morje z italijanske obale. To bi bilo praktično nemogoče. Leščurji pred Izolo so morda poginili zaradi močnejšega valovanja v času izjemno izrazitih osek, čemur smo bili priča v zadnjih tednih. Še večja je verjetnost, da se je pomor začel tudi ob severni istrski obali in da tega biologi in potapljači na morskem dnu še niso zaznali.