Iz rova kot polmilijonta pokukala Nuša iz Črnomlja

Idrija – V Antonijevem rovu so danes slovesno pričakali polmilijontega obiskovalca. Nuša Butala iz Črnomlja, ki si v teh počitniških dneh s partnerjem ogleduje lokalne znamenitosti na Severnem Primorskem, se ob vstopu v jamo ni zavedala, da je prav ona tista, ki jo bodo ob izhodu slavnostno sprejeli strokovni sodelavci CUDHg in novinarji ter jo nagradili kot 500.000 obiskovalko.

»Nisem pričakovala tega. V Antonijevem rovu sem bila prvič, ta izkušnja mi je bila všeč. V tem tednu si bova gotovo ogledala še kakšno znamenitost,« je povedala študentka matematike in informatike. V Centru za upravljanje dediščine živega srebra (CUDHg) Idrija so ji podarili majico, knjigo o Antonijevem rovu ter vstopnico za ogled drugih znamenitosti Unescove dediščine v Sloveniji – Topilnice Hg, klavž, idrijskega gradu Gewerkenegg, kamšti, rudarske hiše, Škocjanskih jam, zbirke rudniških strojev in naprav v jašku Frančiške in prazgodovinskih kolišč.

Topilnica z nadgradnjo zgodbe o živem srebru edinstven muzej

Direktorica CUDHG Tatjana Dizdarević je ob slovesni priložnosti povedala: »Zadovoljni smo, da smo prav na 25. obletnico odprtja Antonijevega rova dočakali polmilijontega obiskovalca. To pomeni, da smo v zadnjih deset oziroma 15 letih ohranili približno enako povprečno število obiskovalcev. Želimo si sicer, da bi znova prišli na 33.000 obiskovalcev na leto, kar nam je uspevalo ob odprtju rova.«

Med obiskovalci enega od paradnih konjev idrijskega turizma je največ Slovencev, sledijo Avstrijci, Nemci, Italijani in drugi. Rudniški rov vsako leto obišče okrog 22.000 ljudi, ki jih jamski vodniki popeljejo po 1200 metrov dolgi krožni poti. Rov, izkopan leta 1500, je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi, letos junija je dočakal petindvajsetletnico odprtja za javnost.



V CUDHg se trudijo, da bi ohranili njegovo avtentičnost, saj je po mnenju Tatjane Dizdarević tudi to tisto, kar k njim privablja turiste. »Če nam bo uspelo v prihodnjih letih povečati obisk Topilnice, bomo morda dosegli prag 25.000 obiskovalcev na leto. Antonijev rov je sicer tisti, ki je bolj adrenalinski in kot tak privlačen za javnost, trudimo pa se, da bi jih privabili tudi v Topilnico,« pravi Tatjana Dizdarević. V bodoče si sicer želijo tudi obsežnejšega sodelovanja z Zavodom za turizem Idrija, saj v CUDHg nimajo usposobljenega kadra, ki bi intenzivno izvajal promocijo dragocene rudarske zapuščine, pač pa skrbijo za vsebino.

Obiskovalcem, vedno več je tujcev, ki jih privlači skrivnostni svet idrijskega podzemlja, v Antonijevem rovu ponujajo več kot uro dolg sprehod skozi 240 milijonov let geološke preteklosti in jim pri tem predstavijo zgodovino rudnika živega srebra, zaradi katerega je mesto pravzaprav zraslo.

Cinabaritna ruda in kapljice samorodnega živega srebra, ki so do zaprtja rudnika dajale kruh več tisoč idrijskim družinam, so dragocena zapuščina, ki jo lokalni turizem s pridom izkorišča. V zadnjih nekaj letih tudi z nadgradnjo zgodbe o živem srebru, katere zaključno nit spletejo v obnovljeni Topilnici Hg, edinstvenem muzeju, kjer so predstavljeni zgodovina idrijskega žgalništva in pomen živega srebra.