Cevi za optiko vgrajene, splet pa po bakrenih žicah

V občini Idrija je približno 1100 gospodinjstev, ki še čakajo na priključitev na optično omrežje. Šolanje in delo na daljavo sta zato mnogim povzročila veliko slabe volje in stroškov, saj morajo težave s spletom reševati z zakupom dodatnih mobilnih podatkov. Kako prebivalcem zagotoviti enakovreden dostop do kakovostnih telekomunikacijskih storitev, je kislo jabolko, v katero bo morala poleg občin ugrizniti tudi država.

Na optični priključek v občini Idrija čakajo v naseljih Srednja Kanomlja, Mokraška vas, Vojsko, Idrijska Bela, Godovič, Črni Vrh, Dole, nekaj individualnih zgradb v Spodnji Idriji ter posamezne razpršene poselitve na podeželju. Če je morda še lahko razumljivo, da odročnejši zaselki še nimajo optičnega omrežja, pa to nikakor ne velja za urbane predele, kjer je infrastruktura za optično omrežje zgrajena, vendar ni uporabljena. 

Idrijski župan Tomaž Vencelj je pojasnil, da izvirni greh sega v čas njegovega predhodnika Bojana Severja. Ko je občina v Mokraški vasi polagala cevi za optične kable, jih ni vpisala v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI). Posledično jih do vpisa zato ne more niti prodati niti oddati morebitnemu zainteresiranemu ponudniku telekomunikacijskih storitev. »Trudimo se za vpis v kataster GJI, ampak to zahteva čas in finančni vložek. Na podlagi takratnih projektov in geodetskih posnetkov linij se zdaj pripravljajo elaborati, da bi infrastrukturo končno lahko vknjižili v register,« pravi Vencelj.

Ustni dogovor s Telekomom padel v vodo

Sedanji župan se strinja, da je Marof eden večjih problemov med urbanimi naselij v občini, a rešitve za zdaj ni na vidiku. Pred gradnjo kabelske kanalizacije v Mokraški vasi, kjer na optični priključek čaka 36 gospodinjstev, je občina Idrija oziroma bivši župan Bojan Sever s podjetjem Telekom sklenil ustni dogovor, da podjetje infrastrukturo po gradnji odkupi. Telekom je gradnjo namreč naročil, nato pa od namere za odkup, menda zaradi previsoke cene, odstopil. Občina za kabelsko kanalizacijo, ki poteka po zemljiščih, ki niso v njeni lasti, nima pridobljenih služnostnih pravic, zato bi jih moral pridobiti izbrani ponudnik.

V podjetju Telekom so nam potrdili le, da so se pred časom z občino pogovarjali o širitvi optičnega omrežja na tem območju, a dogovora ni bilo, in da je nadaljnja širitev optičnega omrežja na območju občine predvidena skladno z ustaljenimi postopki in dinamiko načrtovanja podjetja. Na leta 2019 objavljen javni razpis za prodajo pravice do uporabe kabelske kanalizacije v Mokraški vasi se ni prijavil nihče.



Svetovalec za investicije na občini Miran Podobnik je povedal, da so območja občine Idrija vključena v projekt Rune (Rural Network), ki predvideva gradnjo približno 600 priključkov po celotni občini: »V okviru projekta poteka projektiranje, gradnja je predvidena to in prihodnje leto. Telekom bo v prihodnje zgradil še manjkajoče priključke predvsem na območju, ki so ekonomsko upravičena. Tudi za razpis GOŠO 4, kjer je za optični hišni priključek predvideno subvencioniranje v višini 1200 evrov, niso izrazili interesa.«

O vnosu kabelske kanalizacije v register je Podobnik dejal, da jo bodo, če bo ostala v občinski lasti, vpisali pod ostalo infrastrukturo, ki so jo zgradili. Ker so za državo telekomunikacije tržna dejavnost, bo za odročnejše kraje zaradi premajhnega zaslužka operaterjev zagotavljanje kakovostne storitve težavno, tudi subvencije v okviru razpisov so premajhne, zato območja belih lis izpadejo iz projektov.

So pa v smislu enakopravnega dostopa do storitev za vse državljane najmanj nenavadne nekatere odločitve pristojnih služb – za digitalizacijo javne uprave bo pristojno ministrstvo na primer namenilo osem milijonov evrov od prvotno načrtovanih 16 milijonov. A župan Vencelj se sprašuje, kaj pomagajo pametne rešitve v javnih upravah, če pa dve tretjini občanov nima niti spodobnega dostopa do spleta.