Zakaj turisti z avtodomi ne plačajo turistične takse

Po mestnih cestah in ulicah je vsako leto več avtodomov, ti so parkirani tudi v središču prestolnice. V večini primerov popotnikom na počivališčih, tudi če tam prenočijo, ni treba plačati turistične takse. Počivališča namreč »nimajo vseh elementov, da bi veljali minimalni tehnični pogoji za obstoj nastanitvenega obrata«, kot piše v zakonu o spodbujanju razvoja turizma.

Za koliko sta zaradi tega prikrajšana mestni proračun in Slovenska turistična organizacija (STO), je težko oceniti, vsekakor pa so v letošnjih šestih mesecih v Ljubljani zbrali 4,4 milijona evrov turistične takse. To je več kot lani, ko je bilo v proračunu pred skoraj 50-odstotno podražitvijo zbranih 3,4 milijona evrov. Turistična taksa znaša v MOL 2,50 evrov, skupaj s promocijsko takso pa je prispevek 3,13 evrov. Po mestnem odloku je bivalna vozila in bivalne priklopnike dovoljeno parkirati le na površinah, določenih in urejenih za parkiranje teh vozil, v praksi pa jih je bilo letos mogoče videti tudi sredi mesta.

V ljubljanski občini je poleg kampa na Ježici pri Šternu (Ljubljana Resort) še enajst lokacij, kjer lahko prenočijo osebe v avtodomih, iz cenikov ponudnikov pa je mogoče razbrati, da turistično takso avtodomarji plačujejo zgolj v kampu na Ježici ter na počivališču Vrbinc. V osrednji Sloveniji je skupaj več kot dvajset počivališč za avtodome, v Sloveniji najmanj 92, seveda pa se bivalniki lahko ustavijo tudi v vseh kampih.

Slabo opremljena ali celo neopremljena počivališča so za kampe dejansko nelojalna konkurenca. Ker ni treba plačati turistične takse, počivališča tudi nimajo prijavno-odjavne službe. Tako ni znano, kdo sploh prenočuje na postajališčih. Tudi tam, kjer je parkiranje načeloma omejeno na 24 ur, se je omejitvi mogoče izogniti, saj je edini nadzor parkirni listek. Tako so bile opažene skupine avtodomarjev, ki so tako počitnikovali sredi Ljubljane. S tem se odpira tudi komunalno (ekološko) vprašanje ne le o odlaganju smeti, ampak tudi o tem, kam se zlivajo odpadne vode s kemikalijami. Očitno v cestne odtoke na parkiriščih.

Manj gostov v kampu

Maja Četkovič iz Ljubljana Resort Hotel & Campinga ugotavlja, da je letošnji padec števila gostov občuten, avtodomarjev pa precej manj. Pri njih najbolj vplivajo na upad postajališča za avtodome, posebej je opazna odsotnost Italijanov pa tudi Špancev in Francozov, ki so navajeni takšnega sistema (skromno opremljenih) postajališč. Na spletnih straneh je veliko informacij, kje je mogoče poceni prenočiti. Številni so se z bivalniki pripeljali do recepcije, pogledali cenik, povprašali, kje so poceni počivališča, se obrnili in odpeljali. Sogovornica opisuje francoski par, ki je tri leta zapored preživel nekaj dni v kampu na Ježici, ob letošnjem zvišanju turistične takse pa sta se obrnila.

Aleksander Kovač iz Camparka na Ježici pojasnjuje, da so njegovi gostje v glavnem rezidenti, ki večinoma zasedajo vseh 40 prostorov z avtodomi in počitniškimi prikolicami. Sodobni nomadi z avtodomi se na svojem potovanju včasih resda ustavijo tudi pri njemu, večina jih gre vendarle "čez cesto", v ljubljanski kamping na Ježici pri Šternu.

Podjetnik Mladen Bilić med drugim upravlja tudi počivališče za bivalnike pri gostilni Vrbinc na Ljubljanskem barju, kjer je prednost bližina avtocestnega priključka. V poletnih mesecih, posebej avgusta, je bilo počivališče tako rekoč vse noči polno, sicer pa je sezona vedno odvisna od vremena. Če je to primerno, ob koncih tedna traja od aprila do jeseni, posamezni gostje pa pridejo tudi pozimi, predvsem decembra.



Počivališče pri Vrbincu z gostilno ni lastniško povezano, Bilić ga zgolj upravlja, ocenjuje pa, da bi imel podjetnik z dobrim prostorom s počivališčem za bivalnike lahko dober posel. Zlasti če bi imel poleg urejenega prostora za bivalnike še kakšen bungalov, saj avtodomarji, kljub temu da postelje vozijo s seboj, že zdaj sprašujejo tudi po tovrstni namestitvi. S sosednjo gostilno nimajo dogovora o popustu, so pa kar številni popotniki iz bivalnikov izkoristili ugodno jutranjo ponudbo rogljičkov, kave in sokov, tudi na večerjo je marsikdo odšel. Na dveh ljubljanskih počivališčih – na Livadi in pri gostilni Kovač v Sostrem – je v avtodomu mogoče prenočiti tudi brezplačno, pod pogojem, da se popotniki hranijo v tamkajšnjih gostilnah. Sicer pa je treba za noč za bivalnik odšteti 10 evrov.

Tavanje tujcev po mestu

Ob zaprtju bežigrajske Parmove ulice je bilo to poletje mogoče videti veliko avtodomov, ki so zbegani iskali počivališče Colonial za Mercatorjevo trgovino in picerijo Piazza. Nekaj preverjanja je pokazalo, da je bilo tam več avtodomov – z vzhoda in zahoda Evrope –, kot je električnih priključkov, ki so edina oprema, pa še ta brezplačna. Ni pa ne možnosti izpusta fekalij oziroma praznjenja kemičnega stranišča, ne izpusta odpadne vode, ne tuša, ne vode, ne stranišča. Je pa blizu mesta in kadar je Parmova odprta, tudi možnost uporabe javnega mestnega prevoza. Za vsako od načeloma največ treh nočitev je v Colonialu treba plačati 12 evrov. Na počivališču Masarykova ob železniški postaji in v nadaljevanju Njegoševe ulice je za 24 ur parkiranja, elektriko, vodo in uporabo vsega, česar v Colonialu ni, razen stranišča, treba odšteti 25 evrov.



Na površinah v lasti občine so v upravljanju Ljubljanskih parkirišč in tržnice (LPT) štiri parkirišča za avtodome, poleg najbolj znanega in za bivalnike dokaj primerno urejenega P+R Dolgi most, kjer je treba parkirnino za avtodome plačati šele od 5. avgusta (in še to samo med delovniki), so za avtodome urejena parkirišča še Nuk, Tivoli II pod Halo Tivoli in Žale III pri Soči oziroma Zavodu za rehabilitacijo invalidov. V Nuku je za vsako uro med sedmo zjutraj in sedmo zvečer vse dni v tednu treba odšteti 3,60 evra. Na ostalih treh parkiriščih je treba za uro parkiranja odšteti 2,40 evra, nočno parkiranje pa stane 6 evrov. V Tivoliju in pri Soči je parkirnino treba plačati tudi ob koncih tedna, najdaljši čas parkiranja pa je 24 ur.