»Varuhi predpisov si napačno razlagajo zakon«

Ljubljana – Ljubljanski reševalci na nujni vožnji s prižganimi modrimi lučmi po sestanku z vsemi pristojnimi ministrstvi in službami ter policijo v zadnjih štirinajstih dnevih niso prejeli nobenega obvestila o prehitri vožnji od ljubljanskih redarjev in policije zaradi prehitre vožnje. Kako bodo redarji v podobnih primerih ravnali v prihodnje, bo odvisno od ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za pravosodje.

Na ministrstvu za infrastrukturo je Eva Košak za Delo povedala, da je na podlagi četrtega odstavka 101. člena zakona o pravilih cestnega prometa protipravnost prehitre vožnje izključena, kadar je iz posnetka merilnika hitrosti jasno vidna uporaba posebnih svetlobnih znakov. Povsem identičen odgovor so posredovali tudi z ministrstva za pravosodje, z dodatkom, da voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in ne ogrožajo drugih udeležencev v prometu.

Spomnimo. Ko so ljubljanski reševalci na nujni vožnji pri reševanju življenj drveli mimo stacionarnih radarjev, so jih pri prehitri vožnji lani ujeli 1101-krat, zato so prejemali obvestila o prekršku, kar jim je povzročilo veliko nepotrebnega dela pri pojasnjevanju vzrokov za prehitro vožnjo. Najbolj delaven je bil stacionarni radar na Roški cesti, ki pa je po neuradnih informacijah zdaj prazen ...

Vsak na svojem bregu

Vodja Mestnega redarstva Ljubljana Roman Fortuna je na vprašanje Dela, ali bodo redarji tudi v prihodnje pošiljali obvestila o prehitri vožnji reševalcem, med drugim odgovoril, da bodo pri obravnavi prekrškovnih zadev ravnali po veljavni zakonodaji ter v skladu s pridobljenimi pravnimi mnenji pristojnih služb. Fortuna je pojasnil, da so prekrškovne postopke vodili na popolnoma enak način kot policija in skladno s procesno zakonodajo in prakso na področju prekrškov. »Težava, ki se je pojavila pri reševalni postaji, ni prekrškovno-procesne narave zaradi uporabe zakonskih določil, temveč v velikem številu tovrstnih primerov. Gre izključno za administrativne obremenitve tako na strani ljubljanskih reševalcev kot tudi mestnega redarstva, ki so jih vodje reševalcev večkrat izpostavili v medijih. Naš skupni cilj je, da se tovrstni postopki poenostavijo, vendar v okvirih zakonskih določil oziroma njihovih sprememb,« je povedal Fortuna.



Vršilec dolžnosti direktorja na vladni službi za zakonodajo dr. Janez Pogorelec je prepričan, da redarstvo ni pristojno ugotavljati, ali je bilo vozilo na nujni vožnji, saj na podlagi zakona o pravilih cestnega prometa nima pristojnosti opravljati nadzora nad določbo 101. člena tega zakona. Torej določbe, ki ureja posebne svetlobne znake vozil s prednostjo in vozil za spremstvo.

»Pa tudi če bi bilo redarstvo pristojno, kot je na primer policija, 101. člen zakona ne ureja pravnih posledic neupravičene uporabe svetlobnih znakov za vozila, ki te znake sicer smejo uporabljati, zato tega, ali je bilo reševalno vozilo, ki je uporabljalo svetlobne znake, res na nujni vožnji, ni pristojna ugotavljati niti policija, ampak gre za vsebino, ki se nanaša na spoštovanje delovno-pravnih obveznosti voznikov teh vozil in za notranja razmerja med njimi in njihovimi delodajalci,« je jasen dr. Pogorelec, ki je tudi prepričan, da je dosedanjo prakso tako policije kot redarstva povzročila napačna razlaga zakona. Za razliko od Fortune, ki meni, da bi bilo treba spremeniti oziroma dopolniti določila zakona o prekrških, dr. Pogorelec pravi, da zakonov ni treba spreminjati, kar so jim pritrdili tudi na pravosodnem in infrastrukturnem ministrstvu.