Poljanska gimnazija bogatejša za ustvarjalni laboratorij

Na Gimnaziji Poljane, ki je v svoji več kot stoletni zgodovini zavezana humanistiki, z njo pa med drugim tudi umetnosti, so del kletnih prostorov preuredili v ustvarjalni laboratorij. Galerija G+ je predvsem namenjena umetniškemu izražanju in druženju dijakov. Nedavno odprtje so pospremili z razstavo in umetniškim programom.

»Dijaki naj bi tu s pomočjo umetnosti odkrivali in oblikovali lastno identiteto, večali zaupanje v lastno vrednost in sposobnosti, življenje na šoli pa naredili bolj odprto, vključujoče in oplemeniteno z neizmerljivim,« je o Galeriji G+, pri čemer je plus kratica za poljanski laboratorij ustvarjalne skupnosti, povedal Srečko Zgaga, ravnatelj poljanske gimnazije.

Galerija G+ na Poljanah dopolnjuje že dlje časa delujočo gledališko dvorano. FOTO: Mila Fatur Škof

V njem bodo lahko razstavljali tudi delavci šole, nekdanji Poljanci, mlajši, še neuveljavljeni avtorji ter morda kakšni znano ime, od katerih bi se dijaki učili in s tem razvijali svojo kreativnost. G+, ki ga bodo, kot navajajo na Poljanah, zapolnjevali z razstavami, filmskimi projekcijami, komornimi glasbenimi ali pesniškimi nastopi ter strokovnimi pogovori in krajšimi delavnicami, obenem dopolnjuje na gimnaziji že dlje časa delujočo gledališko dvorano.

Prenova na podlagi natečaja

»Kletni prostori so bili dolgo namenjeni samo razdeljevanju malice. Bili so zelo slabo izkoriščeni, saj se nihče ni prav dolgo zadrževal v njih. Hkrati pa se je pojavila potreba, da bi številne izdelke, ki so nastajali pri pouku ali ob njem ter so bili priložnostno razstavljeni v likovni učilnici ali na hodniku, ustrezno predstavili. Zato so nekateri učitelji dali pobudo, da se manjši kletni prostor preuredi v galerijo,« je Zgaga pojasnil zametke zamisli za prenovo.

Zamisel so razvijali počasi, v proces pa so bili vključeni tudi dijaki. Dijaška skupnost je razpisala natečaj za najboljšo arhitekturno rešitev. Med prispelimi predlogi so izbrali rešitev Pie Kreže, danes študentke arhitekture, in ga nagradili s priznanjem in nagrado. Na podlagi predloga je zasnovo projekta prenove nato pripravil arhitekturni biro Kosi in partnerji, dijaki pa so svoje komentarje in pripombe z njimi usklajevali na več srečanjih.

Predloge za prenovo so zbirali na natečaju, zasnovo je na podlagi zmagovalnega pripravil arhitekturni biro Kosi in partnerji. Računalniški prikaz: Kosi in partnerji

Ob prenavljanju se je, tako Srečko Zgaga, utrnila ideja, da bi nekatere prostore namenili še druženju in srečevanju. »Tako bi dijaki imeli prostor, kjer bi imeli različna srečanja, sestanke, vaje, manjše predstave, prireditve in podobno. Dijaki bi se lahko tu tudi učili, ne nujno iz učbenikov in spletnih učilnic, temveč drug od drugega.« Umetnost je v sodobni družbi pogosto spregledana, postavljena na obrobje, je dodal, in tudi v šoli pogosto nima veljave, ki bi si jo zaslužila.

Na to je opozorila tudi Nina Ostan, profesorica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine: »Če pogledamo šolski kurikulum, se srečamo z realnostjo časa, ki ga živimo, časa, ki zahteva merljivost učinkov vsega, kar počnemo – in presežnost umetnosti je res težko merljiva. Morda je to eden od razlogov, zakaj je je z vsako novo reformo v šolskem kurikulumu manj. Če posežemo po številkah, vidimo, da je v času svojega srednješolskega šolanja dijakinja ali dijak v razredu preživel z umetnostjo le tri odstotke vseh ur, ki jih je preživel v šoli. To so ure, ki jih šolski kurikulum namenja glasbeni in likovni umetnosti.«

Poljane pojejo in plešejo

Vrhunec spodbujanja ustvarjalnosti

»Na Poljanah se pomanjkanja umetnosti v šolskem kurikulumu in prostora za kreativnost, za osebno izražanje zavedamo že vsa leta. In skozi dolga desetletja gradimo ta prostor umetnosti in ustvarjalnosti,« pripoveduje Nina Ostan, ki meni, da njihova prizadevanja za spodbujanje ustvarjalnosti z novimi prostori dosegajo vrhunec. »Fizični prostori imajo tudi simbolni pomen, dajejo umetnosti in ustvarjalnosti na šoli prav posebno težo. Utelešajo zavzemanje Gimnazije Poljane za umetnost, skozi katero mladi najbolj neposredno odkrivajo svojo identiteto, razvijajo empatijo, kritičnost in občutljivost do sveta.«

Kot je poudaril ravnatelj Srečko Zgaga, so znani po raznoliki ustvarjalnosti na likovnem, konceptualnem, performativnem, dramskem, pesniškem in filmskem področju: »V danes prenovljenih prostorih so se že v osemdesetih letih minulega stoletja odvijale najrazličnejše dejavnosti, od dramskih iger do delovanja raznih bendov. Dijaki in njihovi mentorji pogosto dobivajo priznanja na lokalnih, državnih in tudi mednarodnih nivojih. Skozi Poljane je šla vrsta ljudi, ki so dali velik pečat slovenski kulturi in še vedno oblikujejo slovenski kulturni prostor.«