Poljane pojejo in plešejo

Pevske vaje v eni učilnici, plesne v drugi, snemanje videospota na hodniku, odmev bobnov in ob njem melodija Poljane, dom prelepih dni – to je kratek povzetek dogajanja na ljubljanski Gimnaziji Poljane v petek popoldne. Časa za konec tedna ni bilo, bili so namreč pred še težje pričakovanim božično-novoletnim koncertom; letos bo 2. decembra in tudi tokrat so razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. A precej bolj zagreto kot število sedežev člani organizacijskega odbora te dni preštevajo evre, ki jih bodo namenili bolnim otrokom na Pediatrični kliniki v Ljubljani.



Gimnaziji, ki ima skoraj tisoč dijakov, Gallusove dvorane s približno 1500 sedeži ni prav težko razprodati, kvečjemu je prostora premalo. Njihov božično-novoletni koncert je tako prepoznavna blagovna znamka, da mu rečejo kar BNK in vsi (razen morda kakšnega bruca) vedo, o čem je govor. Tokratni bo 18. po vrsti, v zadnjih letih je zagretost srednješolcev za sodelovanje na koncertu tolikšna, da pripravljajo celo avdicije, kakor je povedala Nataša Žiger, učiteljica slovenščine in steber organizacijskega odbora.
 

Povpraševanje je še vedno preveliko

BNK je pravzaprav njeno maslo; zamisel se ji je porodila na podlagi koncertov, ki jih je pripravljala njena kolegica in so na njih nastopali predvsem dijaki, ki so se vzporedno še glasbeno izobraževali. Ko se je ta kolegica upokojila, je zazijala praznina, ki jo je Nataša Žiger poskusila zapolniti, zato je k sodelovanju povabila kolege in dijake. Odziv je bil zelo dober, tako dober, da za vse, ki so si želeli ogledati prvi BNK, v šolski dvorani s 120 sedeži niti približno ni bilo dovolj prostora. »Prišlo je toliko ljudi, da so sedeli povsod,« je navdušeno pripovedovala učiteljica. Že naslednje leto so naredili dve predstavi in tako nadaljevali do leta 2010, ko so jubilejni, deseti koncert izvedli v dvorani Centra kulture Španski borci.



Tudi tam so imeli po dve predstavi, a še vedno nič ni kazalo, da bodo dosegli povpraševanje. Ko so enkrat prešli v večjo dvorano, ki jo je bilo treba plačati, so začeli prodajati vstopnice, izkupiček pa so namenili otrokom, obolelim za rakom, na ljubljanski pediatrični kliniki. Odločitev za to je bila, kot je bilo sklepati iz besed Nataše Žiger, nekako samoumevna. Na tej kliniki se je zdravilo že kar nekaj njihovih dijakov, nekateri se niso več vrnili v šolske klopi.
 

Zaželene razredne točke

Lani so tudi na pobudo staršev koncert preselili v Cankarjev dom. »Sprva sem bila nekoliko skeptična, toda na koncu se je pokazalo, da bi lahko prodali še najmanj tristo vstopnic,« je še vedno presenečena Nataša Žiger. Niti letos z zapolnjevanjem sedežev nimajo težav, kvečjemu nasprotno. Pri vstopnicah imajo prednost družinski člani nastopajočih, pri čemer so morali število omejiti na pet, kakor je povedala dijakinja Ana Baloh iz 4. a-razreda. Skupaj z Nežo Dolmovič iz 4. b sta del organizacijskega odbora na dijaški strani. Te dni sta se ukvarjali z vsemi mogočimi birokratskimi zadevami, se borili za sponzorje in donatorje, da bi bil izkupiček res čim večji, vadili za predstave in hkrati nadzorovali, ali se dijaki in učitelji res dovolj zagreto pripravljajo na koncert.



Letos so imeli avdicijo že septembra, ker je koncert v začetku decembra (v preteklih letih je bila pred božičem). »Na avdiciji lahko dijaki predstavijo samo zamisel, a jih potem spremljamo vsak teden, kako napredujejo, zlasti če so to množične točke,« je poudarila Nataša Žiger. Prednost imajo najbolj kakovostni, izvirni in zabavni predlogi, dijaki, ki so zadnje leto na šoli, spodbujajo tudi razredne točke, saj se tako razred med sabo poveže, ravno tako tiste, kjer so mešane, torej sestavljene iz dijakov in učiteljev. »Navsezadnje je to tudi smisel – da sodelujejo med sabo,« je razmišljala učiteljica. »Tako mladi vidijo učitelje v drugačni luči in tudi nasprotno. Morda se srednješolec, ki pri katerem od predmetov ni prav uspešen, lahko pokaže kot izjemen umetnik. Tako ga učitelj vidi z druge plati.«
 

Briljantina za konec

Na letošnjem BNK bo v skoraj dvajsetih točkah sodelovalo rekordno število dijakov, približno 180, med njimi je skoraj tretjina učiteljskega zbora, kakor sta čez palec ocenili Nataša Žiger in Ana Baloh, ko smo se sprehodili po gimnaziji. Neža Dolmović je medtem že vadila znano melodijo Poljane, dom prelepih dni s svojo skupino, Ana Baloh je prevzela vlogo nadzornice skupine, ki je pripravljala sklepno in tudi najdaljšo in najbolj množično točko koncerta Briljantino. Pred telovadnico se je že nabralo nekaj dijakov, pretežno deklet. »Točka je že pripravljena, le še vaditi moramo,« so pripovedovale teden pred nastopom.



Mednje se je skupaj z Natašo Žiger pomešala učiteljica matematike Nataša Jerman, a glavno besedo je tokrat imela dijakinja, to je bila Brina Logonder, ena izmed dveh deklet, ki sta pripravili koreografijo. Učitelja so v svoje roke vzeli tudi gimnazijci, ki so na hodniku snemali videospot. Glede na oblačila, v katera so ga oblekli, ni bilo dvoma, da je prireditev tudi priložnost, da si mladina tudi malo »izposodi prfokse«.