Po petih mesecih promet po Gosposvetski spet stekel

Ljubljana – Natančno ob 19.14 je danes zgodaj zvečer po obnovljeni Gosposvetski cesti zapeljal prvi avto, minuto kasneje pa je s Slovenske zapeljal še prvi mestni zelenec, osmica, v smeri proti Gameljnam. Hkrati so bile umaknjene oznake za začasna postajališča na Tivolski cesti. Tako se je po skoraj petih mesecih končala popolna zapora središča prestolnice.

Še uro in pol pred tem so bile ulice v središču prestolnice še polne gradbene mehanizacije in delavcev, ki so polagali zadnje zaplate asfalta in mrzlično čistili cestišče.



Obnova je prinesla tudi delno spremembo prometnega režima, saj lahko po novem z Gosposvetske ceste na Slovensko v obe smeri zavijajo le avtobusi mestnega prometa, ves preostali motorni promet pa se bo lahko nadaljeval le naravnost po enosmerni Dalmatinovi ulici.



V obratni smeri bo s Tavčarjeve ulice še vedno mogoče zaviti desno, proti severu, na Slovensko cesto ali pa po rahlem zavoju v levo nadaljevati vožnjo na Gosposvetsko cesto. Kolesarji bodo po Dalmatinovi ulici, kjer je odslej le eno postajališče mestnih zelencev, in to pred Domom sindikatov, lahko očitno po pločniku vozili tudi v obratni smeri. K normalizaciji prometa je v sredo uro pred polnočjo močno prispevalo tudi ponovno odprtje Karlovške ceste in predora pred Gradom, ki sta bila zaprta od prejšnjega tedna.



Z odprtjem treh prometnic pa dela še niso končana: deljeni prostor za pešce in kolesarje ob Slovenski cesti med Ajdovščino in Bavarskim dvorom je še vedno razkopan, avtobusi pa vijugajo med kolesarji. Dela še niso povsem zaključena niti ob stavbi nekdanje kavarne Evropa.
 

Gosposvetska postaja ulica

Gosposvetska cesta, ki se s ponovno zasaditvijo drevoreda po mnenju mestnega urbanista in podžupana Janeza Koželja spet spreminja v ulico, je bila in bo pomembna vpadnica ali vsaj njen podaljšek.

No, izjemno arheološko najdišče na Ajdovščini, kjer so po besedah Martina Horvata iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane našli več kot 40 sarkofagov in celo izjemno pokopališko arhitekturo v podobi manjše, verjetno zgodnjekrščanske bazilike, morda kapelice, nakazuje, da je bila vsaj v rimskih časih vpadnica drugje. (Nekatere najdbe bodo, ko bodo raziskane in primerno zaščitene, na ogled v Mestnem muzeju; za prestavljene sarkofage primernega mesta še ni, najdb, ki so sicer zaščitene ostale tudi pod novim tlakom, pa žal ni več mogoče videti.)



Vsekakor pa ima Ljubljana po arheologovih besedah dolgo in čudovito preteklost, vsak raziskan meter pa prinaša novo védenje. In na zgodovino se je pri oblikovanju »nove« Gosposvetske ceste navezal tudi arhitekt Rok Žnidaršič, ki pa ni želel prometnici samo povrniti nekdanji značaj ceste z drevoredom, temveč tudi dodati sodobno vrednost. Kar nekako pozabljen mestni prostor je želel s svojimi rešitvami postaviti v prvi plan.



Na mestu nekdanjega Kolizeja sicer še zeva gradbena luknja, zato pa je takoj čez Župančičevo ulico in onstran Vošnjakove – na križišču je nameščen semafor – nastal pred evangeličansko cerkvijo nov manjši trg, ki se s tlakom razširi v cesto. Tlak iz svetlih kock iz razmeroma poceni mešanice asfalta in betona pripomore s svetlo barvo tudi k manjšemu segrevanju mesta – predstavljal naj bi celo splošen model za preostale pločnike v tem delu mesta oziroma v ožjem mestnem središču. Tlak skupaj z dolgo klopjo, oblikovano po enotnih mestnih merilih, tudi umirja promet.


 

​Zahvala protestantom

Evangeličanska občina je po arhitektovih besedah močno pripomogla k oblikovanju slovenskega naroda. Pred našo najstarejšo zidano luteransko cerkvijo je v tlaku ob 500-letnici protestantizma trijezična zahvala Trubarju, Bohoriču, Dalmatinu in drugim, ki so s svojim delovanjem in delom zaslužni za razvoj slovenskega knjižnega jezika.



Na začetku Gosposvetske ceste, katere ureditev se nadaljuje onstran Slovenske ceste po Dalmatinovi ulici, je na Ajdovščini nastal nov trg, sam prostor pa je po besedah Roka Žnidaršiča na novo zadihal. Pred nekdanjo kavarno Evropa je odstranjen podest, ki ga je sicer skupaj s kavarniško lopo mogoče videti tako na razglednicah iz začetka 20. stoletja, kot je ostal v spominu tudi po že pred leti odstranjenem nadstrešku, ki ga je oblikoval Saša Mächtig, avtor nekoč vseprisotnih rdečih kioskov.



Velike rušitve baročnega tkiva na Ajdovščini ob širjenju koridorja Slovenske ceste in Plečnikova prestavitev Robbovega kužnega znamenja Sv. trojice na Kongresni trg so pomembno vplivale na videz Gosposvetske ceste. Na mestu prestavljenega kužnega znamenja se zdaj pne v višino Plečnikova svetilka, takšna kot par, ki osvetljuje prestavljeno znamenje pred uršulinsko cerkvijo na vrhu Kongresnega trga.



Župan Zoran Janković je pred kratkim napovedal, da bo v prostorih nekdanje kavarne Evropa, ki gledajo na Gosposvetsko, kmalu spet kavarna in poleg nje banka. (Na delu, ki gleda na Slovensko, ima svojo poslovalnico turški letalski prevoznik – tudi njenega odprtja se je pred leti udeležil Zoran Janković.)



Vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik je pred kratkim navedel, da je Gosposvetska cesta dokaz, da občina vztrajno sledi svoji strategiji in prometni politiki, ki zasleduje trajnostno mobilnost in zeleno Ljubljano. V sklopu pet milijonov evrov vrednega projekta so uredili dobrih 300 metrov Gosposvetske ceste in prav tako dobrih 300 metrov Dalmatinove ulice, na območju so povečali površine za kolesarje in pešce.