Osrednji del nove železniške postaje bo gradil konzorcij s SŽ - ŽGP na čelu

Direkcija RS za infrastrukturo je po dolgotrajnem postopku izbire in pogajanjih izvedbo osrednjega dela nadgradnje ljubljanske železniške postaje oddala konzorciju vodilnih slovenskih gradbincev z družbo SŽ - Železniško gradbeno podjetje na čelu.

Na javno naročilo, objavljeno na začetku marca, sta sicer prispeli ponudbi konzorcija z družbo SŽ - Železniško gradbeno podjetje (SŽ - ŽGP), ki je ponudil, da bi dela izvedel za nekaj manj kot 247 milijonov evrov z davkom, in družbe VOC Objekti, ki bi opravila dela za 259,6 milijona evrov.

Ker sta ponudbi presegali ocenjeno vrednost, so na direkciji konec pomladi sprejeli odločitev o neoddaji naročila, nato pa so s ponudnikoma izvedli konkurenčni postopek s pogajanji. Pred kratkim so mediji pisali, da so na koncu pogajanja potekala le še s konzorcijem s SŽ - ŽGP na čelu, v katerem so še Kolektor Igin, CGP in GH Holding.

Odločitev še ni pravnomočna

Kot so sporočili iz direkcije, so posel dokončno oddali tej skupini izvajalcev, končna dogovorjena cena pa je 199,9 milijona evrov brez davka oziroma 243,9 milijona evrov z DDV. Odločitev sicer še ni pravnomočna.

Obenem je izbrani konzorcij poleg ponujene končne izpogajane cene po pojasnilih direkcije predlagal tudi skrajšanje roka dokončanja del in pridobitve potrdila o prevzemu s 24 na 22 mesecev od uvedbe v delo, tako da bodo lahko izpolnjeni pogoji za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

Marčni razpis za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje je bil sicer drugi. Prvi razpis je direkcija objavila novembra lani. Že takrat sta ponudbi oddala konzorcij pod vodstvom SŽ - ŽGP ter VOC Celje. Ponudba konzorcija je znašala 260,8 milijona evrov z davkom, ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov. Direkcija je obe ponudbi na prvem razpisu zavrnila kot previsoki, saj sta še bolj očitno presegali ocenjeno vrednost.

Kaj bo zajemala prenova

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem so predvidene še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Medtem že poteka prva faza nadgradnje največje železniške postaje v državi, ki je tudi nepogrešljiv člen železniškega omrežja v državi. Gre za gradnjo nadomestnega in razširjenega železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto s spremljajočimi deli na tirni infrastrukturi. Ta projekt naj bi bil zaključen do konca leta.

Hkrati so na območju železniške postaje stekla dela v okviru na 350 milijonov evrov ocenjenega komercialnega projekta Emonika, kjer je prek družbe Mendota investitor madžarska bančna skupina OTP. Sledila bo še gradnja nove avtobusne postaje, kjer so investitor Slovenske železnice, prihodnjih nekaj let pa bo območje tudi veliko gradbišče, ko bo stekla obnova komunalne in cestne infrastrukture.

A prav nadgradnja osrednjega dela železniške postaje je bistveni del tega sklopa projektov.