Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov

Petletni barjanski projekt Poljuba, vreden 4,12 milijona evrov, se bo zaključil septembra, v mestnem parku Rakova jelša pa so danes odprli trikilometrsko krožno tematsko Pot med jelšami. Cilj projekta Poljuba je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja, s poudarkom na ohranjanju izginjajočih habitatnih tipov ter izboljšanju stanja in varstvu domorodnih ogroženih vrst na kar 177 hektarih zemljišč.

Poljuba je štiripetinsko financirana iz evropskih sredstev, preostalih dvajset odstotkov sredstev je primaknila država. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je v projektu vodilni partner, partnerji pa so še Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Ob odprtju lepo urejene Poti med jelšami po nekdaj degradiranih zemljiščih je direktor krajinskega parka Janez Kastelic povedal, da so bili pri projektu Poljuba pred dvema glavnima izzivoma: preprečitvi zaraščanja in preveč intenzivni obdelavi, kjer je glavna grožnja izsuševanje. Precej sredstev je bilo porabljenih za odstranjevanje invazivnih vrst, kjer je izjemno pomembno pravočasno ukrepanje. Po njegovih besedah invazivnih vrst (4 rastlinskih in 3 živalskih) verjetno ni mogoče iztrebiti, jih je pa mogoče omejiti. Tudi ena od osmih informacijskih točk govori o invazivnih tujerodnih rastlinah in njihovem odstranjevanju.

Urejene informacijske točke so opremljene še s pojasnili o pomenu ohranjanja Ljubljanskega barja ter o nekaterih tamkajšnjih živalskih in rastlinskih vrstah. Vodja projekta Anja Oven pojasnjuje, da je Ljubljansko barje največje tovrstno območje daleč naokoli. Prvo leto so pridobili 77 hektarov zemljišč, ki so pogoj za učinkovito upravljanje. Z lokalnimi kmeti imajo sklenjene skrbniške pogodbe, tako da je 140 hektarov zdaj prilagojeno obdelanih.

Mestna občina Ljubljana je parku brezplačno dala v najem 14,6 hektara zemljišča za Pot med jelšami – izhodišče je v Parku Rakova jelša v bližini P+R Barje, od koder je najprimernejši dostop, MOL pa je izdala tudi soglasje za tematsko pot, ki se bo navezala na morda še letos za pešce in kolesarje preurejeni vodovodni most čez Ljubljanico v Črni vasi, na desnem bregu reke. Janez Kastelic je poudaril izjemno sodelovanje z MOL in tudi drugimi šestimi občinami, v katere seže krajinski park. Posebno vlogo ima občina Ig s tamkajšnjim komplementarnim projektom interpretacijskega koliščarskega naselja Na kolih s predstavitvijo biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju, kjer je vodilni partner Občina Ig, partnerja pa sta Krajinski park Ljubljansko barje in ZRC SAZU.

Ljubljanski podžupan Boštjan Koritnik je ob odprtju opozoril tudi na pomen tematske poti za rekreativce – če se zdaj dve tretjini Ljubljančanov dvakrat na teden ukvarja s športom, upa, da se bo ta delež dvignil na tri četrtine. Tudi Marko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj – in do nedavnega ljubljanski mestni svetnik ter županski kandidat – je poudaril, da bo projekt pripomogel k dvigu kakovosti življenja in pomagal pri ozaveščanju. Nedavno katastrofalno neurje je še en opomin, kakšen je pomen vlaganja v naravo, prav zato pa se bodo prednostne naloge zdaj spremenile.

Projekt Poljuba je bil v iztekajoči se evropski finančni perspektivi prvi in največji tovrstni projekt, Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na ministrstvu za naravne vire in prostor, pa upa, da bo tudi v novi finančni perspektivi več tovrstnih projektov. Janez Kastelic je napovedal, da v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravljajo še več projektov in da računajo na finančno podporo v višini šest do sedem milijonov evrov. Letni proračun zavoda je okoli milijona evrov, ob njegovem prihodu pa je bil približno tretjina tega zneska. Da je projekt Poljuba res velik, je opozorila tudi Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, kjer so nudili predvsem tehnično podporo, iskali pa so tudi sinergije med različnimi projekti na Ljubljanskem barju.

Trikilometrska krožna pot

Na trikilometrski krožni poti si lahko obiskovalci - peš ali na kolesih -  s pomočjo QR-kod ogledajo kratke izseke življenja na Ljubljanskem barju ali pa poslušajo zapisana besedila na osmih postajah. Anja Oven ugotavlja, da so uspeli vzpostaviti zelo dober približek krajine Ljubljanskega barja. Ki je po besedah Janeza Kastelica sicer zaradi izsuševanja iz časov Marije Terezije in kopanja šote danes stoodstotno antropogena krajina. Po drugi svetovni vojni je bilo območje Poti med jelšami v veliki meri zaraščeno, pred začetkom projekta Poljuba so tam kraljevala črna odlagališča odpadkov. Svet ob na novo urejeni poti je sedaj povsem drugačen, ob občinski poti, ki je del krožne poti, pa so še smeti.

Ob občinski poti, ki je del Poti med jelšami, se še najdeji kupi smeti. In tudi pepel od kurjenja žic za pridobivanje bakra. FOTO: Aleš Stergar

Projekt Poljuba je usmerjen v zagotavljanje ustreznega gospodarjenje na območju, obogatitev populacij nekaterih vrst, zmanjšanje obsega razširjenosti tujerodnih invazivnih vrst ter kmetovanja, ki je prilagojeno tam živečim vrstam, obnovili so zaraščene travnike ter izvajali prilagojeno košnjo, ter tako izboljšali mokrotni značaj travnikov in posledično življenjski prostor vrst. Metulja barjanskega okarčka in hrošča puščavnika so v gojilnicah rešili pred izomrtjem in ju ponovno naselili na Iškem morostu in v Mestnem logu. Obnovili so tudi življenjska okolja, v katerih živijo kačji pastir koščični škratec, želva močvirska sklednica in dvoživka hribski urh. Za vodne in podvodne vrste so obnovili 13,7 kilometrov jarkov, 41 manjših mlak in še številne male vodne površine, posebej tudi za edino domorodno vrsto želv.