Kupi smeti ob poteh v Krajinskem parku Ljubljansko barje (KPLB), ki se razteza na območju sedmih občin, so na pogled grdi, toda redko vplivajo na biodiverziteto, na tla, na onesnaževanje. Je pa barje veliko zbirališče gradbenih odpadkov, pravi Janez Kastelic, direktor krajinskega parka. Je grdo in odsev naše (ne)kulture. Pred slabimi trinajstimi leti so popisovalci na območju KPLB našli 466 odlagališč odpadkov, katerih skupno količino so ocenili na okoli 90.000 kubičnih metrov, ki so pokrivali skoraj 14 hektarov. Največ, več kot štiri petine, tako pri količini kot površini, je bilo različnih materialov, zemlje, proda in gradbenih odpadkov.

V Mestni občini Ljubljana (MOL) v zadnjih letih opažajo, da sta se ozaveščenost in skrb za okolje močno dvignili in je takšnih odlagališč vsako leto manj, kljub temu pa še naprej odstranjujejo odpadke s svojih zemljišč. Za azbestne in gradbene odpadke, odložene na zemljiščih v zasebni ali državni lasti, so pristojni državni inšpekcijski organi. Občina je začela sistematično odstranjevati nelegalno odložene azbestne in gradbene odpadke leta 2009, najprej so sanirali večja območja. Zato je bilo prva leta teh odpadkov več: leta 2009 in 2010 so skupaj odpeljali skoraj 500 ton azbestnih odpadkov, od leta 2010 do 2012 pa skupaj dobrih 84.000 ton gradbenih odpadkov. Lani so odpeljali 19 ton azbestnih in 718 ton gradbenih odpadkov z osmih lokacij. V barjanskem krajinskem parku je občina na območju velike nelegalne deponije uredila mestni park Rakova jelša in večje vrtičkarsko območje; streljaj stran so leta 2018 sanirali še eno nelegalno odlagališče in odstranili 8,5 tone azbestnih in 1565 ton gradbenih odpadkov, odstranjenih je bilo tudi veliko avtomobilskih gum.

Morda je najbolj zanimivo, da so številni kupi smeti dobesedno korak od smetišča na Barju, kjer je vse razen gradbenih odpadkov mogoče odložiti brezplačno, pa še dostop je lažji kot v goščavo po nemogočem kolovozu. Ob in na poti, po kateri smo se podali z Janezom Kastelicem, je veliko območij, ki so videti kot očiščen teren po kuhanju oglja (v kopah). Tam so »rudarili«, kurili kable in nabirali baker.

Od leta 1987 namreč južno od potoka Curnovec obratuje odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je del Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana v upravljanju Voka Snage. Na tem odlagališču so tri od petih odlagalnih polj zaprta, poleg tega sta tam še elektrarna na odlagališčni plin in čistilna naprava za odpadne vode. Delež komunalnih odpadkov, ki so jih lani odložili po mehansko-biološki obdelavi v Rceru Ljubljana, je bil 9,3-odstotni, preostali, skoraj 90-odstotni delež obdelanih odpadkov so izsortirani reciklati (plastika, kovine, les) in proizvedene gorljive frakcije. Voka Snaga na odlagališču Barje nadzira vodo, posedanje deponijskega dna in objektov za vode, sestavo deponijskega plina, meteoroloških parametrov ter imisijske koncentracije metana, dušikovih oksidov, vodikovega sulfida in prašnih delcev.

Črna odlagališča gradbenega materiala

V Voka Snagi ugotavljajo, da gnečo v zbirnih centrih mnogi povezujejo z odlaganjem odpadkov v naravo, češ da zaradi čakanja na vstop v zbirni center mnogi raje zavijejo v gozd. V resnici so črna odlagališča težava že leta in niso povezana z daljšimi čakalnimi dobami v zbirnih centrih niti niso značilna samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo, je pojasnila vodja odnosov z javnostmi v Voka Snagi Nina Sankovič. Večina odpadkov na črnih odlagališčih je gradbenih, saj predvsem samostojni podjetniki in podjetja izkoriščajo sistem, ki ne omogoča, da bi storilce ažurno in učinkovito odkrili ter sankcionirali, in si nižajo stroške tako, da te odpadke odložijo v naravno okolje. V zbirnih centrih namreč ne sprejemajo odpadkov iz gospodarskih dejavnosti, podjetja in samostojni podjetniki pa morajo za gradbene odpadke poskrbeti tako, da jih predajo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem gradbenih odpadkov ter za to plačajo.

Kupi smeti torej rastejo. Če so odložene smeti na občinskih zemljiščih, občine to zgledno odstranijo, vendar je na neobljudenem območju dogajanje težko nadzorovati, ugotavlja tudi Kastelic. Z evropskimi sredstvi sofinanciranim projektom PoLjuba so v KPLB območje velikega nelegalnega smetišča z goro odsluženih gum v sodelovanju z MOL že sanirali in očistili neprehodno goščavo, tako da so danes tam zametki vlažnih barjanskih travnikov, urejajo umetne mlake za dvoživke. V okviru projekta urejajo tudi slabe tri kilometre dolgo interpretacijsko pot, po kateri bodo organizirali strokovna vodenja.

Nastajajoča pot – za kolesarje in pešce – bo povezljiva, navezala se bo tudi na vodovodni most, prek katerega bo v doglednem času, letu ali dveh, vendarle mogoča navezava na desni breg Ljubljanice in Črnovaško cesto, katere enoletna celovita obnova naj bi se začela junija. Cilj KPLB je povezava od P+R Barje do Črnovaške ceste, po kateri prav tako vozi mestni avtobus (do naselja Jezero pri Podpeči). Želja je, da bi bil park Rakova jelša glavna vstopna točka za Ljubljansko barje, KPLB pri teh načrtih intenzivno sodeluje z MOL. Ob vrtičkih na Rakovi jelši so že igrala, zasebnik si želi ob avtocesti zgraditi počivališče za bivalnike.

Po označenih poteh

Širše območje Rakove jelše je videti zapuščeno. Janez Kastelic je prepričan, da bo, ko bodo zapuščena območja obljudena, ilegalnih, nedovoljenih dejanj manj. Že zdaj dobijo v KPLB kar precej klicev, so kar dobro organizirani, javljajo se jim lovski in ribiški čuvaji. Opozoril je, da prehitro odpiranje določenih območij za obiskovalce vedno poveča pritisk na prostoživeče živali, tudi te se morajo navaditi na človekovo prisotnost. V KPLB si zato želijo usmerjenega obiska, po označenih poteh.

Mestni vrtički Rakova jelša so že zrasli na degradiranem območju. Sodelovanje z MOL kot tudi z drugimi šestimi občinami na Ljubljanskem barju, ki imajo podobne načrte kot MOL, je zgledno. V KPLB na to območje gledajo kot na celoto. Na sestankih z občinami si izmenjujejo informacije, kaj kdo načrtuje – v smislu trajnostnega turizma, na primer. KPLB je z občino Ig tudi partner pri projektu Na kolih, pri katerem je že zgrajen interpretacijski center, predvidena je tudi gradnja koliščarskega naselja v naravni velikosti na območju občine Ig. Brez sodelovanja z lokalnimi skupnostmi krajinski park ne more biti zgodba o uspehu, se zaveda Kastelic.

Ko govorimo o kulturni krajini v KPLB, ki ji daje pečat kmetijstvo, je najpomembneje, da je ustrezno obdelana, da je čim manj zapuščenih zemljišč. Velika biodiverziteta na Ljubljanskem barju je namreč posledica ustrezno ohranjene kulturne krajine, je pojasnil Kastelic. Eden od glavnih problemov Ljubljanskega barja je nasipavanje kmetijskih zemljišč. Ko je govor o biodiverziteti, je problem na eni strani intenzifikacija kmetijstva – barje je ogromen koruznjak –, na drugi pa opuščena zemljišča, katerih problem je pojav tujerodnih invazivnih rastlin. Zlata rozga si je že prisvojila ogromne površine, pravega odgovora, kako se kosati z njo, ni. Vsekakor bi s košnjo te rastline, ki je tu in bo tu ostala, vsaj omejili njeno širjenje. Cilj krajinskega parka je preprečiti upadanje obsega ekstenzivnih travnikov, ki so osnova za tako veliko biodiverziteto. V KPLB si ne želijo, da bi se razvoj intenzivnega kmetijstva omejevalo, treba pa se je odločiti, v kakšnem obsegu naj bo v odnosu do ekstenzivnega kmetijstva.

Ozaveščanje

V KPLB so, kar zadeva naravovarstveni nadzor, učinkoviti, vendar se stvari ne bodo spremenile, dokler bodo kazni oziroma globe tako nizke. Tudi Skupnost naravnih parkov Slovenije se zavzema za strožjo kaznovalno politiko na področju naravovarstvenega nadzora. Zdaj so v postopkih na različnih ravneh stroški lahko višji od tistih za izrečeno globo. Manjših prekrškov z represijo ni mogoče učinkovito rešiti, saj težko najdejo povzročitelja. Tu je pomembnejše ozaveščanje ljudi o pomenu ohranjene narave. Kar zadeva naravovarstveni nadzor, se seveda v KPLB lahko ukvarjajo s takimi drobnimi prekrški, ne more pa to biti njihov glavni fokus naravovarstvenega nadzora. Zlasti ker gre za vprašanje učinkovitosti. Lažje bi bilo, če bi imeli naravovarstveni nadzorniki več pooblastil, saj bi problem hitro uredili, je prepričan Kastelic. Inšpektorji pa naj se ukvarjajo z velikimi zgodbami, kot je bil na primer vrhniški Kemis, operativni nadzor nad spoštovanjem režimov v KPLB je stvar naravovarstvenega nadzora.