V nadaljevanju preberite:

Ljubljana je bila vas čas vojne zaledje partizanske vojske. Italijani so jo obdali z bodečo žico prav zato, da bi ločili mesto od partizanov. V mestu je potekalo tudi zelo dobro organizirano zbiranje materiala, ki so ga potem na različne načine dostavljali do partizanske vojske v gozdovih. V mestu so se pred organizacijo partizanskih bolnišnic na terenu zdravili tudi ranjenci.

Italijani so prav zaradi vsega tega Ljubljano obravnavali, kot da gre za bojno polje. Italijani so seveda vedeli, da se to dogaja, zato so prepovedali prodajo gojzarjev, nahrbtnikov … Aktivisti so bili ves čas v nevarnosti, da bi jih odkrili, in ko je postalo preveč nevarno, so se tudi oni umaknili v gozdove, mnoge so aretirali in jih poslali v koncentracijska taborišča, kjer je končalo več kot 10.000 ljudi iz Ljubljane. Ampak neverjetno je bilo, da kolikor so jih aretirali, toliko novih aktivistov se je pojavilo, in to je trajalo do konca vojne. Ohranjeno je pismo Kardelja, v katerem se pritožuje, da je v mestu žal vedno več »tretjerazrednega kadra«, saj so ga najboljši že zapustili.