MOL letos s šestimi milijoni evrov primanjkljaja

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je na svoji deveti seji z glasovi koalicije Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda sprejel že drugi rebalans mestnega proračuna ta tekoče leto 2023 in proračunska dokumenta za prihodnji dve leti ter se seznanil s poročilom Nadzornega odbora MOL za leto 2022. Nadzorni organ tako priporoča »pozorno spremljanje stroškov, saj so lahko zaradi kompleksnosti projekta in nestabilnosti gradbeniškega trga podražitve ter spremembe rokov izvedbe še vedno možne.« Nadzorni odbor pri stroških posebej omenja projekt kopališča (športnega parka) Ilirija in njegovo skladnost z okoljevarstvenimi standardi.

Po navedbah NO MOL je bilo zadolževanje občine v letu 2022 skladno z zakonskimi omejitvami, zgornja meja zadolževanja je predstavljala 32,4 milijonov evrov odplačila glavnic in obresti v letu 2022, pri čemer je bil znesek te kategorije pri MOL pomembno nižji, in sicer 16,7 milijonov evrov. Konec leta 2022 je skupna zadolženost MOL znašala okrog 110,4 milijonov evrov; v letu 2022 bi se lahko občina dodatno zadolžila za okrog 104 milijone evrov, a je bila neto zadolžitev 20 milijonov evrov. Najeta kratkoročna posojila z zapadlostjo v letu 2022 so bila vsa v celoti odplačana.

Dodatno pa so se zadolžila podjetja znotraj skupine Javnega holdinga Ljubljana (JHL): vsa tri podjetja, LPP, Energetika Ljubljana ter Voka Snaga so v letu 2022 najela več kratkoročnih kreditov za upravljanje svoje kratkoročne likvidnosti, podjetji LPP in Voka Snaga pa sta se zadolžili tudi dolgoročno za financiranje naložb. Nadzorniki ocenjujejo, da je problematična predvsem zadolženost Energetike, ki je glede na njeno poslovanje v letu 2022 relativno zelo visoka: ob koncu leta je imelo podjetje skoraj za 125 milijonov evrov finančnega dolga. Dodatna težava je, da je velik del dolga (38 milijonov evrov) kratkoročen in ga bo treba refinancirati, pri čemer se pogoji za zadolževanje ob rasti referenčnih obrestnih mer poslabšujejo. Podjetje je imelo konec 2022 med svojimi zabilančnimi obveznostmi za več kot 49,2 milijona evrov prejetih inštrumentov za zavarovanje posla (garancije, jamstva in podobno).

Drugi rebalans

Do že drugega rebalansa letošnjega mestnega proračuna je prišlo po besedah Saše Bistan, vodje mestnega oddelka za finance in računovodstvo, zaradi uskladitve financiranja projektov glede na dinamiko izgradnje, vključitev novih projektov v proračun in vključitev projektov in sredstev za odpravljanje posledic avgustovskih poplav.

Po predlogu drugega rebalansa letošnjega proračuna se bo v občinsko blagajno steklo 497,2 milijona evrov prihodkov, v junija sprejetem prvem rebalansu je bila številka 532,1 milijon evrov; odhodki pa naj bi znašali 503,6 milijona evrov, medtem ko je bila junija številka 535,1 milijon evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi dosegel 6,37 milijonov evrov in je še enkrat višji kot junija, ko je bil napovedan v višini okroglih treh milijonov evrov.

Med na novo vključenimi projekti so vodovod Besnica, ureditev Ceste v Gorice, kanalizacija v Črni vasi, projekt CERV (centraliziran program EU, ki s finančno podporo projektom organizacij civilne družbe podpira razvoj odprtih, na pravicah temelječih, demokratičnih, enakopravnih in vključujočih družb) in projekti za odpravo posledic avgustovskih poplav. Opozicijske svetnice in svetniki so opozorili na zmanjševanje sredstev za urejanje prometa in cest, oskrbe z vodo, gradnje kanalizacije, stanovanjske gradnje, sredstev za kulturo, šport in nevladne organizacije.

Petsto milijonska proračuna

V letu 2024 naj bi se v mestni proračun steklo skoraj 528 milijonov evrov, leta 2025 pa skoraj 517 milijonov evrov. Odhodkov naj bi bilo leta 526,5 milijonov evrov in leta 2025 517,5 milijonov evrov. Pod črto naj bi bil prihodnje leto proračunski presežek milijon in štiristo tisočakov, leta 2025 pa primanjkljaj 591 tisočakov.

Ištvan Išt Huzjan je v proračunski razpravi opozoril na premik predvidene prodaje počitniškega doma v Špadičih pri Poreču. Gre za objekt na prvovrstni lokaciji tik ob morju, za katerega so mestnemu svetniku pri upravljavcu, Zavodu za letovanje in rekreacijo (ZLRO), zatrdili, da je dobro zaseden in da imajo potrjene rezervacije tudi za naslednje leto - tudi z ljubljanskimi otroci - ter da bi ga ob zagotovilu, da ga MOL ne bo prodajala, sami obnovili. Župan Zoran Janković je dejal, da podatki ZLRO ne držijo - ob njegovem letošnjem obisku tam ni bilo niti enega ljubljanskega otroka - in da bo MOL objekt leta 2024 zelo drago prodala ali pa dala v upravljanje drugemu upravniku.

Župan na tekmo

Ob zaključevanju proračunske razprave je Zoran Janković odhitel na drugi polčas (ligaške košarkaške) tekme v Stožice, vodenje seje mestnega sveta pa je prevzel podžupan Aleš Čerin. V zadnji uri triurne seje so mestni svetniki tako sprejeli rebalans finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) za leto 2023 in skladov finančni načrt za prihodnje leto. Sašo Rink, direktor JSS MOL je napovedal, da se bodo aprila prihodnje leto neprofitne najemnine prvič uskladile, predlog Aleša Primca, da bi stanovanja prodali dolgoročnim najemnikom pa je zavrnil.

Ganimet Shala, ki je bila na začetku tokratne seje mestnega sveta imenovana za nadomestno predsednico mestnega odbora za stanovanjsko politiko, je pohvalila namen JSS MOL, da dogradi dvigali na Ulici Hermana Potočnika 9 in 11, saj je nedostopnost stanovanj za številne Ljubljančane veliko breme. Sašo Rink je pojasnil, da izgradnjo dvigal vedno podpirajo, tudi v večstanovanjskih objektih, kjer je MOL le delni lastnik.

Letni program športa

Ob zaključku seje so mestni svetniki potrdili še letni program športa v Mestni občini Ljubljana za leto 2024, ki med drugim določa številne športne programe na področju športa za vse, kot sta programa za predšolske otroke in za starejše od 65 let. Na opozorilo Maruše Babnik o neprimerni dvorani OŠ Ledina za organizacijo tekem in Mojce Sojar o uhajanju mladincev iz športa, je vodja mestnega oddelka za šport Marko Kolenc pojasnil, da je primernost dvoran odvisna tudi od organizatorjev in da tudi na občini opozarjajo na odliv mladih, posebej v zadnjih razredih osnovne šole. Pri slednjem je opozoril na velik pomen več kot 130 izobraženih trenerjev za delo z mladimi.