Ljubljanski mestni svetniki so na svoji šesti redni (predpočitniški) seji obravnavali tri proračunske dokumente - drugi rebalans letošnjega proračuna in osnutka proračunov za prihodnji dve leti. Letošnji proračun naj bi imel glede na prvi rebalans za 64,7 milijona evrov več prihodkov in za 68,4 milijona evrov več odhodkov, tako da sta številki sredi leta pri 532,1 milijona evrov prihodkov in 535,1 milijona evrov odhodkov, kar pomeni primanjkljaj v višini treh milijonov evrov.

Primanjkljaja v naslednjih dveh letih naj ne bi bilo: leta 2024 naj bi občina beležila 510,3 milijona evrov prihodkov in skoraj 509,9 milijonov odhodkov, presežek pa bi znašal dobrih 424 tisoč evrov; leta 2025 naj bi se prihodki povečali na 516,4 milijona evrov, odhodki pa bi znašali 515,5 milijona evrov, s čimer bi presežek znašal skoraj 950 tisoč evrov.

Iz razprave o osnutkih prihodnjih dveh proračunov velja omeniti pobudo o pripravi (prvega formalnega ljubljanskega) participativnega proračuna. V Levici so predlagali, da bi vsaki četrtni skupnosti za lokalne projekte, ki bi jih predlagali in izglasovali meščani sami, namenili milijon evrov na leto; Aleš Primc pa je predlagal za leto 2024 2,5 milijona evrov in za 2025 pet milijonov evrov iz mestnega proračuna.

Participativni proračun

Podžupan Aleš Čerin je najprej pojasnil, da v Ljubljani participativni proračun vsebinsko že dolgo živimo, formalno pa manjka le glasovanje na (dragem) referendumu. Dopustil pa je možnost, da bi poskusno pripravili participativni proračun v dveh četrtnih skupnostih - eni v središču mesta in eno na obrobju. Kasneje je Maruša Babnik že predlagala »svojo« četrtno skupnost Sostro, da bi bila poskusna.

Podžupan Dejan Crnek pa je obširno pojasnil, da se je termin participativni proračun v svetu pojavil okrog leta 2013, ko ga je Ljubljana vsebinsko že nekaj let izvajala. Dodal je še, da imajo Ljubljančani veliko možnosti, da izrazijo svoje predloge: v četrtnih skupnostih od koder jih prenesejo na koordinacijo predsednic in predsednikov četrtnih skupnosti, na spletni strani pobud meščanov, na odprtih dnevih župana, predvsem pa na oddelkih mestne uprave poslušajo in odgovorijo vsem. Crnek se je vprašal, zakaj posnemati nekaj, kar že imamo in kakšen smisel bi imelo dati 400 do 500 tisoč evrov za organiziranje posvetovalnega referenduma. In tudi, da na spletu številni ne bi mogli/znali glasovati.

V proračunski razpravi je Urška Honzak opozorila na prostorsko stisko v osnovnih šolah Vič in Vrhovci, kjer prihaja do neustreznih pogojev tako za učence kot za pedagoge. Že prej je v ustnem vprašanju Tina Bregant spraševala o ustreznosti selitve prvošolcev OŠ Vrhovci v Tehnološki park. Podžupan Boštjan Koritnik je pojasnil, da so vsi v Ljubljani deležni enakih pravic in opomnil, da so leta 2019 v MOL prenavljali devet osnovnih šol in vozili dva tisoč otrok na različne nadomestne lokacije. Na Vrhovcih je bilo merilo, da so bili kriteriji jasni in da bodo v Tehnološkem parku hodili v šolo prvošolci, ki živijo najbližje. Koritnik je poudaril, da šole vodijo ravnatelji in ne starši ne župan ne mestni svetniki. Je pa župan Zoran Janković dodal, da je osebno govoril s predstavniki staršev.