Ljubljanski »angeli« in njihova srečevanja v »kapel'ci«

Projekt Alternative Ljubljana je svoje korenine zasejal pred tremi leti skupaj z uličarji z žilico za akademsko raziskovanje, ki so danes zbrani okoli Inštituta za urbana vprašanja. Sprva so vse skupaj ovili v obliko enkratnih dogodkov, prek katerih so prijateljem in študentom predstavljali urbano grafitarsko kulturo in ulično umetnost mesta, kmalu pa te grafitarske sprehode spremenili v redne ture, namenjene najširšemu občinstvu. Zainteresiranih je bilo toliko, da so začeli pisati nove ture ter razkrivati še druge spregledane zgodbe ljubljanskih subkultur in različnih vidikov mesta.
Prejšnjo soboto se je Ogledalo udeležilo otvoritvene ture LGBT, ki sta jo zasnovala in vodila Suzana Tratnik in Brane Mozetič.

Veliko zanimanje

Zbor je bil, kot velja za vse njihove ture, pri vodnjaku na Starem trgu. Pogled na zbrane je dal vedeti, da je zanimanje za spoznavanje tovrstnih zgodb precejšnje, vsa mesta so bila namreč zasedena že kakšen dan prej.
»Interesa je veliko,« je Ogledalu razložil Sandi Abram iz Alternative Ljubljana, »ljudje si včasih na mesto želijo pogledati tudi z drugačnimi očali. Trudimo se predstaviti drugačen pogled na Ljubljano in prek različnih pogledov reinterpretirati mesto, skozi katerega se gibljemo vsak dan«. Tako so torej zasnovali turo, s katero odkrivajo točke, ki so pomembno zaznamovale ljubljanski in slovenski aktivizem LGBT, pa tudi zgodovino pred njim.



»Ideja se je porodila kot nadaljevanje knjige Grmade, parade in molk, ki sem jo pred leti zasnoval skupaj s sodelavci in v kateri sem predstavljal portrete ljudi, ki so bili aktivni na področju LGBT, pred začetkom gejevskega aktivizma, saj samega aktivizma brez njih ne bi bilo,« je med eno in drugo postojanko na turi Ogledalu zaupal Mozetič, ki je še povedal, da je bila to na nek način najbolj travmatična izkušnja v vsem njegovem dolgoletnem aktivizmu, saj se je srečeval s sorodniki, ki o svojih gejevskih in lezbičnih družinskih članih tudi v 21. stoletju niso želeli govoriti javno ali o njih dajati informacij: »Marsikdo mi je tudi prepovedal objavo.«



Da so želeli s to turo pokazati najbolj zanimive točke aktivizma LGBT v mestu, pa je povedala Tratnikova, ki je z Natašo Sukić januarja že zasnovala lezbično turo, a je bila ta bolj orientirana na lezbične zgodbe: »Skozi to turo želimo pomembne lokacije v mestu predstaviti čim bolj celovito, prek različnih zgodb, ki so pomembno vplivale na LGBT-aktivizem v Ljubljani.«


 

O »angelih« in »kapel'cah«

O turi se seveda ne spodobi razkriti preveč informacij, bomo pa, odkar smo se je udeležili, le težko hodili mimo javnega stranišča pod Tromostovjem, ne da bi se spomnili Mozetičevih besed o tem, da je bilo to nekdaj priljubljeno srečevališče ljubljanskih gejev. Stranišču so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja rekli »kapel'ca«, med seboj pa so se geji klicali »angeli«: »Radi so izbirali izraze iz cerkvenega vokabularja, prav zato, da so bili izrazi slišati čim bolj nedolžni,« je zbranim pojasnil Mozetič, Tratnikova pa je na tistem mestu povedala zgodbo o ljubljanski prostitutki, ki je odkrito izjavljala, da se lahko zadovolji samo z ženskami ter da »takšne ljubezni najdemo tudi med gledališkimi igralkami«. Če seveda izdamo le drobec zgodb, ki smo jih slišali na dveurni turi, na sprehodu, ki se je raztezal od vodnjaka na Starem trgu pa vse do Metelkove. Tura je sicer brezplačna, zaželeni pa so prostovoljni prispevki.