Ljubljanska Energetika ni najcenejša, najdražja pa tudi ne

Tako kot druge elektrodružbe so tudi v Energetiki Ljubljani 1. marca objavili nove cene elektrike za gospodinjstva, te veljajo do preklica. »Naša cena znaša 113,89 evra za megavatno uro. Nismo najcenejši, pa tudi najdražji nismo. Na trgu elektrike imamo namreč razmeroma majhen delež, saj smo preskrbo z elektriko začeli šele pred nekaj leti,« pojasnjuje Samo Lozej, direktor ljubljanske Energetike. 

Energetika Ljubljana je namreč imela konec leta le okoli 4600 odjemalcev, od tega je nekoliko več kot 2800 gospodinjstev, zato je družba med najmanjšimi ponudniki električne energije pri nas. Najnovejši podatki kažejo, da bodo gospodinjski odjemalci za višjo tarifo po novem plačevali 0,1523 evra za kilovatno uro (z DDV), za nižjo tarifo 0,1255 evra za kilovatno uro, za enotno tarifo pa 0,1389 evra za kilovatno uro. S tem je, kot kaže objavljena tabela, Energetika med dražjimi ponudniki elektrike na trgu. Direktor družbe Samo Lozej pravi, da svojim odjemalcem zagotavljajo celovito ponudbo, torej tako preskrbo s toploto, zemeljskim plinom kot tudi z elektriko. »Kar se tiče zemeljskega plina vztrajamo pri ceni, ki smo jo znižali že 1. januarja in znaša 49,95 evra (brez davka) za megavatno uro. Do konca ogrevalne sezone pa smo znižali še cene toplote za okoli 62.000 odjemalcev, in sicer na 76 evrov za megavatno uro.«

nove cene elektirke

O sežigalnici in Ljubljanici

Glede prihodnjega razvoja tega podjetja, ki sodi pod okrilje Javnega holdinga Ljubljana in je s 600 zaposlenimi najuspešnejša družba v skupini, pa je njihova strategija jasna – razogljičiti morajo vse svoje proizvodne vire. Tako bodo po Lozejevih besedah konec meseca od grškega dobavitelja glavne tehnološke opreme Mytilineos Holdings prevzeli plinsko parno enoto (PPE). »To je prvi korak k razogljičenju in s tem, ko bomo proizvedli približno osem odstotkov elektrike pri nas, postajamo pomembnejši igralec na slovenskem trgu z elektriko.« Drugi pomembni projekt družbe je projekt biomase. Že zdaj je ljubljanska Energetika največji porabnik lesnih sekancev kot energenta. Prvi blok premogovnika, ki so ga že zaprli, bodo namreč nadomestili z biomasnim, pri tem pa gre za največje zmanjšanje izpustov CO₂. »Tako bomo, denimo, okoli 100.000 ton indonezijskega premoga nadomestili z lesno biomaso in s tem CO₂ zmanjšali za okoli 200.000 ton,« pravi Lozej. 

O projektu gradnje sežigalnice v Ljubljani pa pravi, da v družbi čakajo na uredbo ministrstva za naravne vire in prostor o ravnanju s komunalnimi odpadki. Javne obravnave so namreč zaključene, zato Lozej upa, da bo odločitev ministrstva znana zelo kmalu. V Energetiki sicer potekajo tudi priprave na postavitev polnilnega parka za alternativna goriva, to je za električne in vodikove polnilnice. Ocenjena vrednost investicije znaša 3,4 milijona evrov, začetek del je previden konec marca, projekt pa naj bi zaživel še letos. Postavitev fotovoltaične elektrarne in proizvodnje vodika, ki naj bi začela delovati še letos, sta skupaj ocenjeni na 3,5 milijona evrov. Med razvojnimi projekti družbe je Lozej omenil še ureditev krožne poti po Ljubljanici in njeno energetsko izkoriščenost. 

Skupaj z MOL, družbo Elektro Ljubljana in državno direkcijo za vode namreč pripravljajo projekt ureditve plovne poti po Ljubljanici, ki bo poleg čiščenja brežin in dna ter ureditve krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu vključeval tudi energetsko rabo mestne reke z gradnjo treh malih hidroelektrarn. Že letos naj bi se, kot je povedal župan Zoran Janković, začelo urejanje Šuštarjevega nabrežja pri zapornici na Ambroževem trgu.

Prihodnji teden se bodo končno odprla vrata novega športnega kompleksa Ilirja. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ilirija ali Vevče? To je zdaj vprašanje. 

Župan je potrdil, da so za Športni center Ilirija za ta teden že pridobili uporabno dovoljenje, in ponovil, da bo odprtje kopališča prihodnji torek, 18. marca, ob 18. uri. »Prihodnji četrtek in petek bo za vse obiskovalce dan odprtih vrat,« je dodal. Skupaj z novim športnim kompleksom bo občina odprla Lattermanov podhod, ki bo pešcem in kolesarjem omogočal varen prehod pod železnico, hkrati pa bo povezal kopališče in park Tivoli. »Kopališče v Vevčah bomo odprli poleti. Priznam pa, da sem v čustveni dilemi, ker ne vem, kateri mi je bolj všeč – ali Ilirija ali Vevče,« je še dejal Janković. Gradnja Športnega centra Ilirja je ocenjena na 62,5 milijona evrov (z DDV). K temu je treba prišteti še 2,4 milijona evrov (z DDV) za dobavo in montažo opreme, za gradnjo Lattermanovega podhoda pa še dodatnih 5,9 milijona evrov (z DDV).