Izposoja koles dosegljiva vsem, a ni zastonj

V Polju so nedavno odprli 84. postajališče sistema Bicikelj, ki zdaj šteje že 840 mestnih koles za izposojo oziroma souporabo. Kot pravijo na občini, Bicikelj, ki deluje v okviru podjetja Europlakat, velja za enega najbolj uspešnih tovrstnih sistemov na svetu. Župan Zoran Janković se rad pohvali, da je v povprečju vsako kolo iz sistema uporabljeno osemkrat na dan, kar je daleč največ v Evropi.

Da gre za najbolj učinkovit kolesarski sistem izposoje v Evropi, so priznali tudi gostujoči strokovnjaki na junijskem svetovnem kolesarskem kongresu Velo City na Gospodarskem razstavišču. Od 12. maja 2011, ko je sistem začel delovati, je bilo opravljenih že več kot 9,6 milijona izposoj. Na magistratu pravijo, da so zadnji dnevni rekord v izposoji dosegli natančno enajst let kasneje, 12. maja, ko so našteli kar 8158 izposoj. Povprečni čas posamezne vožnje je bil 18 minut, praktično vse izposoje pa so bile krajše od ene ure in torej brezplačne. Trenutno ima Bicikelj skoraj 254.000 registriranih in več kot 55.000 aktivnih uporabnikov.

V sistemu Bicikelj si posamezno kolo izposodimo kar osemkrat na dan, kar je največ v Evropi. Foto Jure Eržen

Letni strošek
od 50 do 2500 evrov

Sistem izposoje koles se je v dvajsetih letih razširil tako rekoč po vseh prestolnicah in večjih mestih po Evropi. Kot se zdi na prvi pogled, je to ena bolj ekoloških praks 21. stoletja. Fiziki še danes poudarjajo, da je kolo daleč najbolj učinkovito prevozno oziroma delovno sredstvo glede na vloženo energijo. Jean-François Decaux, eden vodilnih svetovnih podjetnikov, ki se je v zadnjih desetletjih posvetil oglaševanju na avtobusnih postajališčih in v javnih sistemih za izposojo koles, kar pravzaprav danes omogoča poceni oziroma skorajda zastonj kratkoročno izposojo koles v mestih, je na svetovnem kolesarskem kongresu v Ljubljani dejal, da se je s sistemom izposojevalnic, kjer si kolo delimo z drugimi, kultura kolesarjenja tako razmahnila, da je postala celo »težka industrija«.

Na festivalu Reciklart, ki te dni poteka na Metelkovi, pa so med drugim pripravili celo delavnice za popravilo kolesa. To je pravzaprav najučinkovitejše in poceni recikliranje, saj potrebujemo nekaj malega orodja in nove ali rabljene poceni rezervne dele ter nekaj časa in volje. Za recikliranje plastike ali kakšnih drugih materialov potrebujemo lepo vsoto denarja.

Matej Zalar, nekdanji gorski kolesar in novinar, sicer pa dober poznavalec kolesarjenja, ima doma dve kolesi. »Prvo je rabljeno mestno kolo, staro najmanj trideset let, za katero sem odštel 50 evrov. Za njegovo vzdrževanje na leto porabim okoli 50 evrov. Vse skupaj je zares poceni, ob predpostavki, da mi ga še niso ukradli.« Toda stroški hitro narastejo, če si omislimo malo boljše kolo, pravi. Za gorsko kolo, vredno nekaj tisoč evrov, bi za vzdrževanje porabili od 500 do 800 evrov na leto, dodaja Zalar.

Nekdanji gorski kolesar in novinar Matej Zalar za vzdrževanje svojega mestnega kolesa na leto porabi 50 evrov, za boljše kolo pa lahko vzdrževalni stroški narastejo do 800 evrov. Foto osebni arhiv

Jean-François Decaux pa je na kongresu Velo City poudaril, da vzdrževanje in upravljanje koles na izposojevalnicah staneta okoli 2500 evrov na leto. Strošku so se začudili tudi udeleženci, saj je podoben letnemu strošku manjšega osebnega avtomobila.

»Ta številka se mi zdi visoka. Po drugi strani pa je res, da so kolesa v sistemu Bicikelj izposojena, kot pravijo, osemkrat na dan, v povprečju za 18 minut. Kar pomeni, da vsako naredi okoli 40 kilometrov na dan. To pa je 15.000 kilometrov na leto, medtem ko sam s svojim mestnim kolesom na leto prevozim 2000 kilometrov. Kljub temu da so kolesa robustnejša, je obraba precej večja, poleg tega ljudje nanje manj pazimo, ker pač niso naša,« pravi Zalar.

Ni zastonj, a je zdravo
in trajnostno

Kot nič na svetu, tudi izposoja koles ni zastonj, čeprav se tako zdi, saj plačamo le nekaj evrov letne uporabnine. Zalar je ob tem hudomušno pripomnil, da bi bilo ob tako visokih stroških vzdrževanja morda bolje meščanom podariti kolesa. »Z vidika udobja in rekreacije je stvar gotovo pozitivna. A ni enoznačna. Kolesa so v primerjavi z drugimi, razumljivo, manj udobna. Na pločnik čez rob ne morem zapeljati mehko. To morda koga odvrne, da bi si kupil kolo,« meni Zalar.

Nekateri vendarle prisegajo na lastno kolo. Foto Marijan Močivnik

Svoj pogled ima tudi dr. Aljaž Plevnik z urbanističnega inštituta, sicer strokovnjak za trajnostni razvoj. Pravi namreč, da je izposoja koles z okoljskega, zdravstvenega in socialnega vidika zagotovo trajnostna. »Problem pa je ekonomska trajnost, zlasti vprašanje javnega interesa, dostopa do trga.« Podjetje, ki upravlja sistem izposoje koles, za to, da je storitev poceni in dosegljiva uporabnikom vseh slojev, dobi od občine na voljo oglasni prostor na postajališčih. »Vprašanje pa je, koliko je ta denar, ki ga dobi mesto, ugoden s stališča javnega interesa in ali bi za ta denar lahko dobili boljšo storitev. Vse bolj izražena želja stroke in meščanov je, da bi bilo oglasnega prostora manj,« še opozarja Plevnik.