Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Drevesa naredijo kolesarjenje prijetnejše

Vroče točke v mestih so v veliki meri posledica širjenja cest in parkirišč, ko zmanjka prostora za drevesa.
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič in drevo na kolesu. FOTO: Eva Mikelj
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič in drevo na kolesu. FOTO: Eva Mikelj
22. 9. 2021 | 16:00
22. 9. 2021 | 16:18
4:37
V ravno preteklem poletju je spet bilo precej dni, ko je bilo za udobno kolesarjenje ali hojo prevroče, zlasti v pregretih območjih mest brez dreves. Pobudniki projekta Drevo na kolo so ob dnevu brez avtomobila opozorili, da se razmere ne izboljšujejo, prej slabšajo.

»V čedalje bolj pregreti Ljubljani smo lahko »vroče točke« identificirali že lansko poletje s pomočjo aplikacije Kulturnega društva prostoRož. Slednji so mestnim oblastem tudi predlagali učinkovite ukrepe za ohladitev pregretih delov mesta. Iztekajoče se poletje je postreglo s še večjo vročino, ki je bila še bolj neznosna zaradi nezadostnega ukrepanja občine za prilaganja mesta na vroče dni. Na še vedno prisotne »vroče točke« smo lahko odločevalce opozorili tudi letos, tokrat z drugačnim pristopom, »Drevesom-kolesom«. Prebivalci Ljubljane in njeni obiskovalci so z uporabo »Drevesa-kolesa« odločevalce pozvali k ukrepom ohladitve divje pobetoniranih in poasfaltiranih predelov okoli bivše Metalke, na Trgu republike, ob Slovenski in Celovški cesti, na Prešernovem in Mestnem trgu, ter drugih identificiranih vročih točk,« sporočajo Mladi za podnebno pravičnost, ki so glavni pobudniki projekta.

Drevo na kolesu. FOTO: Arhiv društva Est-etika
Drevo na kolesu. FOTO: Arhiv društva Est-etika

 
Opozarjajo še, da so vroče točke v veliki meri posledica širjenja cest in parkirišč. Širjenje mestnih vpadnic in gradnja parkirišč pa ne povzročata zgolj nastanka novih mestnih toplotnih otokov, temveč spodbujata netrajnostne oblike mobilnosti, ki so do zdravja ljudi in narave najbolj škodljive. Pobudniki projekta Drevo na kolo so prav zato pozvali vodstvo Mestne občine Ljubljana, naj poleg ukrepov za ozelenitev mesta, več napora vloži tudi v prehod na trajnostne oblike mobilnosti.


Akademska podpora

 
K trajnostni mobilnosti poleg omenjenih projektov nagovarja tudi novi rektor Univerze v Ljubljani, dr. Gregor Majdič, ki  je ob vožnji z Drevesom-kolesom povedal, da gre za resna vprašanja. »Moj osebni pogled na onesnaževanje s prometom in tematiko mestnih toplotnih otokov, problematiki, ki ju vaš projekt naslavlja, je, da gre za zelo resna problema, s katerima se srečuje svet, ter da se ju v Sloveniji morda še ne zavedamo popolnoma, saj posledic še ne čutimo tako močno. Drugače je v drugih delih sveta, denimo, nekaterih delih Afrike, ZDA in Avstralije, ki se že srečujejo s hudimi sušami, poplavami in požari kot posledicami globalnega segrevanja,« pravi Majdič.

image_alt
Hočemo čisto elektriko, in to zdaj


Dodal je, da je promet zagotovo eden od glavnih akterjev, ki sodelujejo pri onesnaževanju zraka s CO2. »Mesta so še posebej problematična, saj vemo, da je onesnaževanje avtomobilov pri mestni vožnji s počasnim speljevanjem ter s prometom, ki se premika počasi ali sploh ne premika, še toliko večje. Menim, da bi morali delati na promociji in spodbujanju trajnostne mobilnosti. Ljubljana je idealno mesto za kolesarjenje in veliko več bi lahko naredili pri njegovi promociji, nenazadnje kolesarjenje ni koristno le za planet, že kratko kolesarjenje v službo ima tudi veliko koristnih učinkov za naše zdravje,« meni Majdič.

Drevesa ustvarjajo mikroklimo, ki poleti osveži veliko bolj kot senca betonskih stavb. FOTO: Eva Mikelj
Drevesa ustvarjajo mikroklimo, ki poleti osveži veliko bolj kot senca betonskih stavb. FOTO: Eva Mikelj


Rektor je opozoril, da je projekt Bicikelj odličen začetek, vendar bi ga morali še razširiti, tudi po fakultetah in študentskih domovih. »Menim, da bi se na univerzi morali bolj posvečat trajnostnemu razvoju. Trenutno se že pogovarjamo o tem, kako bi lahko spodbujali trajnostno mobilnost in pravkar je v pripravi prijava na mednarodni projekt, ki je namenjen vprašanju naslavljanja podnebnih sprememb s prehodom k trajnostni mobilnosti. Če bomo s prijavo uspešni, bomo s prejetimi sredstvi lahko začeli graditi potrebno infrastrukturo, kot so nove kolesarnice, polnilnice za električne avtomobile in podobno,« razkriva Majdič, ki je podaril še, da je univerza zelo velika zakladnica znanja in strokovnjakov, zato bi morala imeti večjo vlogo pri reševanju težav zaradi podnebnih sprememb.

image_alt
Spet rekorden teden mobilnosti, a Slovenija ostaja avtomobilska


Ob dnevu brez avtomobila, ki zaključuje Evropski teden mobilnosti, pobudniki projekta Drevo na kolo, ki trenutno opozarja na vroče točke v Novem mestu, pozivajo vse odločevalce, da si zastavijo bolj ambiciozne okoljske cilje, ter predvsem, da preidejo od besed k dejanjem. Na to bodo opozorili tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki za petek pripravljajo podnebni protest.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine