Neomejen dostop | že od 9,99€
Prostor v neposredni bližini Prešernovega gaja, kjer sta pokopana slovenska pesnika France Prešeren in Simon Jenko, bo po desetletjih zapuščenosti in vladavine »hruškovega drevoreda« urejen v javni park, ki se bo imenoval Park slovenske himne.
Mestna občina Kranj (MOK) je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) z javnim projektnim natečajem izbrala najprimernejšo rešitev za ureditev spominskega parka, posvečenega slovenskima himnama – slovenski državni himni Zdravljici, ki jo je napisal Prešeren, ter nekdanji dolgoletni slovenski narodni himni, zdaj himni Slovenske vojske Naprej zastava slave, ki jo je napisal Simon Jenko, uglasbil pa Davorin Jenko. Park bo predvidoma zaživel še letos.
Na natečaj je sicer prispelo 15 rešitev, proučila pa jih je ocenjevalna komisija s predsednico Andrejo Zapušek Černe na čelu in najboljše tri tudi nagradila z denarno nagrado. Do predvidoma 19. septembra bodo rešitve na voljo tudi za ogled na razstavi na lokaciji bodočega Parka slovenske himne.
Za zmagovalno idejo je obveljala rešitev biroja a2o2 arhitekti, ki ga sestavljajo arhitekti Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič in Uršula Novak. »Nova ureditev je preprosta in oblikovno zadržana – s premišljenim preoblikovanjem terena, dvigom zatravljene površine na izbrani točki, so avtorji vplivali na kakovostno spremembo prostorskih razmerij: oblikovali so osrednjo povzdignjeno zatravljeno površino, podij, ki se spogleduje in povezuje s Prešernovim gajem. Nasproti horizontali nasipa je vertikala ene same lipe, ki skupaj ustvarjata sonaraven in skorajda arhaičen spominski prostor brez novih, vnesenih skulpturalnih ali tehničnih elementov. Izmed vseh prispelih elaboratov so avtorji tudi najbolj poglobljeno razmislili o pripovednosti zasnove v kontekstu spreminjanja skozi letne čase,« je med drugim zapisala ocenjevalna komisija v obrazložitvi.
Z avtorji je bila že podpisana pogodba o pripravi dokumentacije za gradbeno dovoljenje, vlogo zanj pa so tudi že oddali, zaradi česar načrtujejo, da bo Park slovenske himne zaživel še v letošnjem letu. Častni pokrovitelj projekta je tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, zemljišče pa je za ureditev novega parka odstopila Župnija Kranj. Kranjski župnik, Andrej Naglič, je ob tem dejal, da »z veseljem namenjajo zemljišče za skupno dobro in za večjo kakovost bivanja na tem območju. Na ta način pa skupaj promoviramo tudi domovinske vrednote, s tem krepimo našo skupnost, se povezujemo – civilna družba, lokalna skupnost, župnija, država …«
Avtorji iz biroja a2o2 so se pri iskanju predloga rešitve kot tudi pri njeni izvedbi oprli na delo Marjana Šorlija, arhitekta, ki je med drugim v sodelovanju s Plečnikom obnovil že Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, znotraj širšega urbanističnega načrta Kranja pa je zasnoval tudi Prešernov gaj (1951–1953), posvečen spominu tako na Jenka kot Prešerna. Prav zadnji se tako fizično kot idejno stika tudi z novonastajajočim parkom.
»Marjan Šorli je oblikoval marsikatero slovensko zgradbo, a je na žalost, tudi v arhitekturnih krogih, malo znan. Njegov opus nikoli ni bil strokovno obdelan, čeprav gre za zelo zanimivega Plečnikovega učenca. Je pripadnik prve generacije modernistov. Aktivno je bil vključen v arhitekturne kroge tudi kot pedagog. Takoj po študiju je odšel v ZDA in pozneje poučeval v Angliji na College of Art and Crafts v Birminghamu. Bil je zelo svetovljanski. V Kranju, doma je bil iz Rupe pri Kranju, je zasnoval veliko število stavb, od nebotičnika do mesnice, mnogih stanovanjskih stavb in spomenikov,« pove Andraž Keršič, arhitekt iz nagrajenega biroja, in doda, da se je ravno po načrtih »Šorlija v Kranju staro mestno pokopališče preselilo zunaj centra in se spremenilo v spominski park, podobno kot je storil Plečnik s pokopališčem Navje«.
Ustvarjalni opus arhitekta Marjana Šorlija, ki je dosegel svoj višek v 50. in 60. letih preteklega stoletja in se je v zgodovino slovenskega povojnega modernizma zapisal predvsem s svojim izostrenim občutkom za detajl, kompozicijo, izbor materialov in prostorski kontekst, je danes v veliki večini primerov že uničen, predelan do nerazpoznavnosti ali močno ogrožen, v Kranjskem zborniku zapiše dr. Nataša Koselj. Med takšne, torej uničene, predelane ali ogrožene, po njenih besedah sodijo restavracija hitre prehrane Emona v Ljubljani, slaščičarna in kavarna v Kranju, Prešernov gaj, poslovni objekt Merkurja v Kranju ter kranjska Mestna mesnica. Kot še navaja avtorica, je Šorli v svojih delih prepletal vplive Plečnikove šole in modernističnega prostorskega koncepta (vpliv Miesa van der Roheja in Franka Lloyda Wrighta) s svojim talentom in lokalnim kontekstom, zato med njegovo arhitekturno zapuščino najdemo nekatere najlepše primere slovenskega povojnega regionalizma. Pod te naj bi po mnenju avtorice sodila ravno Mestna mesnica v Kranju (1958–1960).
Kot pove Keršič, je bila v natečaju zahtevana zasnova skulpture oziroma obeležja, ki bi omogočilo polaganje venca ob vsakoletnih slovesnostih, zaradi česar so se pri iskanju predloga osredotočili na iskanje odgovora na to, kaj je še v prostoru in njegovi okolici ter kakšen je kontekst tega. »Prešernov gaj je zaključena celota, obdana z nekdanjim pokopališkim zidom. Park slovenske himne pa stoji za tem zidom. Kljub temu smo morali z njim nekako vzpostaviti dialog, kar je bil morda največji izziv, saj se v zid ne sme posegati, ker je zaščiten.«
To je po besedah sogovornika pripomoglo k odločitvi, da predlagajo spominsko obeležje, ki bo narejeno kot privzdignjena ozelenjena ploščad. »Z intervencijo bomo zemljino privzdignili, zalomili obstoječ teren in zemljino oblikovali v privzdignjeno ploščad, ki omogoča vizualno povezavo z notranjostjo Prešernovega gaja. Na tej privzdignjeni gomili bo obiskovalcu omogočen vizualni stik z obema grobovoma, tako Prešernovim kot Jenkovim, ki sta vidna z nove vzpetine.« S tem so izpolnili željo, da je arhitekturni poseg prostorsko manifestiran kot majhna, neopazna stvar in pieteten, spoštljiv do sosednjega gaja, ki ga v biroju razumejo kot »volumen nasproti praznini novega parka, s čimer je ustvarjen nasprotni pol obstoječi ureditvi«.
»Veliko srečo smo imeli, da je natečajna komisija prepoznala kvalitete predloga, ker kljub vsemu gre za dokaj radikalno idejo, ki pa ni agresivna do prostora. Tudi ko bo izveden, v prostoru ne bo videti kot tujek, ampak nekaj, kar dopolnjuje obstoječ kontekst,« pove Keršič.
Največji izzivi pri nastajanju parka se kažejo pri izvedbenih delih, predvsem pri izgradnji konsolidirane brežine. »Gre za občutljiv predel, ker leži na območju železnodobnih grobišč. Prostor sicer še ni odprt, a poseg je zasnovan tako, da čim manj posega v obstoječe zemeljske plasti in jih obenem dodatno zaščiti. Šlo bo za neke vrste preprogo čez obstoječe zemljišče,« razloži sogovornik.
Poleg vsega so v biroju pazili tudi na to, da prostor ne bo le monofunkcionalen, namenjen zgolj spominski rabi, ampak da bo postal živa mestna vsebina, namenjena univerzalni rabi vsem prebivalcem: od posedanja posameznikov, družinskih izletov, sprehodov in rekreacije do raznovrstnih kulturnih dogodkov. Znotraj skromnega finančnega okvirja bo pri gradnji uporabljen kamen, najverjetneje kot navezava na celostno ureditev Kranja bo del v tlakovcih, brežina pa bo posejana s travo. V parku bo še nekaj grmovnic in eno veliko drevo – malolistna lipa.
»Lipo smo postavili kot edini vertikalni poudarek v celotni ureditvi, ki je na splošno izjemno ploska. Lipa je simbol slovenstva, in v kompoziciji tudi ustvarja dvojnost. Tukaj lahko iščemo pomen tudi v starih vaških lipah, kjer so se na Gorenjskem starešine in gospodarski veljaki zbirali okoli tega drevesa,« razlaga Keršič.
ℹ Park
slovenske himne
Naročnik: Mestna občina Kranj
Velikost območja: 1195 m2
Avtorji rešitve: biro a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič in Uršula Novak)
Obseg projekta:
parkovna ureditev
Predviden zaključek:
konec leta 2022
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji