Lebdeči bazenski kompleks na obrežju Save

Krško: Arhitekti so se ognili tipični bazenski arhitekturi z velikimi steklenimi površinami, proti reki in zelenju bo iz bazena le panoramski pogled.

Galerija

Stavbno konstrukcijo oziroma zguban fasadni ovoj so poudarili tudi v zgubanosti stropa, in tako se arhitektura pravzaprav staplja s konstrukcijo.

Saša Bojc

6. 8. 2022 | 07:00

11:05

A+A-

Predvidoma čez tri leta naj bi klubski plavalci in rekreativci iz Krškega, gotovo pa tudi popotniki z avtodomi, ki se bodo ustavili na bližnjem parkirišču, že lahko zaplavali v novem bazenu. Načrtujejo ga na obrežju Save, na območju športnega parka oziroma stadiona Matije Gubca, teniških igrišč in nogometnega igrišča pa tudi pokopališča, z njim si obetajo nadaljnji razvoj območja tudi za pešce in kolesarje, za domačine in turiste. Zgrajen naj bi bil po načrtih arhitektov Borisa Bežana in Mónice Juvera Jiménez (barcelonskega Bax Studia), ki sta s sodelavci zmagala na nedavnem javnem natečaju.

Razprave o gradnji pokritega bazena v Krškem po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti in podsekretarja na občini Krško Petra Planinca potekajo že več let, pomnožile pa so se zlasti po letu 2006, ko je v Krškem prenehal delovati bazen Vipap pri nekdanji tovarni celuloze in papirja.

Občinski svet je že večkrat odločal o prostorski umestitvi novega bazena, potem pa pred petimi leti zanj določil območje med reko Savo in pokopališčem, južno od teniških igrišč pri stadionu Matije Gubca. »Potreba po pokritem bazenu izhaja iz bogatega delovanja naših plavalnih klubov in društev s področja vodnih športov, ki so trenutno prisiljeni treninge in tekmovanja izvajati na drugih lokacijah zunaj občine Krško, edino v poletnem času lahko uporabljajo letni bazen Brestanica,« je stanje opisal sogovornik. V občini so trenutno trije bazeni; že omenjeni nepokrit športnorekreativni bazen v Brestanici, edini, ki meri 50 metrov, ter manjša pokrita, ki delujeta v okviru osnovnih šol.

Za bazenski kompleks iz lahke palične konstrukcije, ki je zasnovan kot paviljonski objekt, se zdi, kot da lebdi nad obrečnim zelenjem. Fotografije Matej Mejak/Ar3de

Z novim bazenskim kompleksom, ki bo obsegal bazen z dvanajstimi plavalnimi progami (velikosti 31 krat 25 metrov) in manjši bazen (velikosti 12,5 krat 8 metrov), fitnes, dve večnamenski dvorani, center dobrega počutja s savnami, pa bo Krško pridobilo bazen tako za treninge domačih klubov kot tudi za rekreacijo občanov. Kot je še dodal Planinc, bodo delno komercialno usmerjene različne vsebine pripomogle k racionalnemu in dolgoročnemu obratovanju.

Lepo obrečno okolje

Kot pravi soavtor zmagovalne natečajne rešitve, arhitekt Boris Bežan, jih je k natečaju pritegnila zanimiva naloga, lokacijo novega bazena opisuje kot lepo obrečno okolje, ki je vselej privlačen krajinski element in ima tudi velik potencial za nadaljnji razvoj. Že natečajne zahteve so postavljale v ospredje, naj se novi bazen navezuje na reko pa tudi na že obstoječe rekreacijske objekte in ureditve ter parkirišča za avtodome, ki so za zdaj opremljena le z elektriko, pitno vodo in možnostjo izpusta odplak, po izgradnji bazenskega kompleksa pa naj bi obiskovalci z avtodomi v novem kompleksu dobili tudi dostop do sanitarij in prh.

»V neposredni okolici, kljub temu da je že nekaj objektov in ureditev, nismo prepoznali ničesar, na kar bi se oblikovno lahko naslonili. Vsi večji objekti so tudi predaleč od tega kompleksa ... Naj bi pa tako imenovani vojaški most, ki v obstoječem stanju ni v uporabi, v prihodnje obnovili in ga namenili pešcem in kolesarjem ter tako povezali oba bregova Save, zato je bila v središču našega razmisleka tudi javna dostopnost, odprtje tega območja,« je povedal Bežan.

Pred bazenom in proti reki so arhitekti predvideli ozelenjeno ploščad, ki se navezuje tudi na promenado in prihodnje odprtje tako imenovanega vojaškega mostu do drugega brega Save.

Za obrečno parkovno območje se jim je zdel najprimernejši objekt s paviljonsko zasnovo in čim manjšim številom podpornih elementov, kar jim je omogočila obodna palična konstrukcija z dovolj veliko statično višino ter prostimi vogali brez podpor. S tem so pridobili zelo odprto notranjost bazenske stavbe, njena relativno lahka konstrukcija pa je bila tudi finančno ugodnejša rešitev.

Po Bežanovih besedah so se ognili tipični bazenski arhitekturi, ki jo običajno zaznamujejo velike steklene površine, proti Savi in v zelenje so odprli le nekakšen panoramski pogled, ki, kot poudarja, na poseben način povezuje bazen z okoliško rekreacijsko parkovno ureditvijo. Vse skupaj pa ustvarja vtis, kot da stavba lebdi v zraku. Notranjost bazena naravno dodatno osvetljujejo vzdolžni svetlobniki v strehi. »Stavbno konstrukcijo oziroma zguban fasadni ovoj smo namreč poudarili v zgubanosti stropa. Tako se arhitektura pravzaprav staplja s konstrukcijo, ki je vidna in ni skrita nekje zadaj,« je opisal podrobnosti.

Notranjost bazena dodatno naravno osvetljujejo vzdolžni svetlobniki.

Tribune za okoli 400 gledalcev plavalnih tekmovanj, ki bodo druge dni namenjene počitku rekreativnih plavalcev, so predvideli le na eni strani bazena, za in pod njimi so skrili servisni program, sicer pa delujejo tudi kot nekakšna vizualna ovira proti parkiriščem. Teh je predvidenih okoli dvesto, večina jih bo urejena ob cestni povezavi med pokopališčem in bazenom, saj so promet poskušali čim bolj zamejiti od bazena in ga umaknili pogledom obiskovalcev. Dodatna, ki bodo redkeje v uporabi, pa bodo urejena kot utrjena zelena površina na severnem delu območja.

Stavbo so proti okolici odprli le s panoramskim pogledom. Foto Matej Mejak/Ar3de

Nova promenada kot osrednji trg

Pred bazenom in proti reki so arhitekti Bax Studia predvideli nekakšno ozelenjeno ploščad, ki se navezuje tudi na promenado in prihodnje odprtje tako imenovanega vojaškega mostu oziroma brvi do drugega brega Save, na ploščadi bodo terasni bar, bazenska plaža za okoli trideset ležalnikov, povezana z bazenom, ter otroško igrišče.

Prav vzpostavitev nove promenade, ki povezuje prenovljeni vojaški most in vhod v pokopališče, pa je v obrazložitvi provonagrajenega projekta izpostavila tudi ocenjevalna komisija. Opisali so jo kot hrbtenico območja, ki ločuje del, namenjen novemu bazenu, ter preostale parkovne in športne površine, v njej vidijo nekakšen osrednji trg in prostor srečevanj. Na občini pa poleg opisanega bistveno prednost prvonagrajene arhitekturne rešitve vidijo tudi v njeni racionalni razporeditvi notranjih prostorov, saj glede na predviden program ne zavzema veliko tlorisne površine.

Kot je spomnil arhitekt, je bila ta arhitekturna naloga posebna še v enem pogledu. V območje z različnimi igrišči, od odbojkarskega in košarkarskega do nogometnega in teniškega, je umeščeno tudi pokopališče, in to neposredno za predvidenim bazenskim kompleksom. »Proti pokopališču smo zato naredili neko vizualno bariero, saj se nam je zdelo nujno ločiti ta dva prostora. Smo pa promenado deloma navezali tudi na pokopališče,« je pojasnil Bežan.

Nekdanji olimpijski bazen pri tovarni celuloze in papirja Foto Facebook

Bloudkov rezervni bazen za protipožarno vodo

Podobno kot bazen na ljubljanskih Vevčah je tudi krški Vipap zrasel ob tovarni celuloze in papirja, priglašen pa je bil kot »rezervni bazen za protipožarno vodo«. Kot navaja spletna stran krškega Plavalnega kluba Celulozar, je bil pobudnik za krškega domačin Tone Lileg, predvojni krški športnik in povojni organizator mestne telesnokulturne dejavnosti.

Bazen je kopalce sprejel že 1. junija leta 1953. Prvotno so načrtovali manjšega, a je temu nasprotoval inženir Stanko Bloudek in dosegel, da je postal »olimpijski«, čeprav do tega imena ni bil upravičen; korito je bilo nekoliko preozko in deloma preplitvo. Imel je le sedem prog in prav toliko startnih kamnov, ko so postaviti še osmega, so postale proge ožje od predpisanih.
Prav tako po Bloudkovih načrtih je objekt leta 1955 dobil končno podobo ter menda postal eden najlepših. »V prvem, kopalno-tekmovalnem delu so bili poleg velikega še mali otroški bazen, omarice za oblačila, lesene garderobe, prhe, zgradba s sanitarijami in sobama za prvo pomoč in kopališkega mojstra ter manjši gostinski objekt s plesiščem. Ob straneh velikega bazena so včasih postavili mize za igranje namiznega tenisa. V drugem delu so bila igrišča za odbojko, rokomet in balinanje. Tu so si hrvaški kopalci ob nedeljah in praznikih pripravili piknike«, je še mogoče prebrati.

Ponudba tudi za športno ovirane

Kot so naročniki zapisali že v natečajni nalogi, je cilj ureditve nove infrastrukture tudi razvoj turizma, ki sicer temelji na starih jedrih Krškega in drugih lokalnih središč, kulturni dediščini in naravnih vrednotah, Savi in Krki, vinogradništvu in vinarstvu ter turističnih kmetijah. Bazenski kompleks naj bi ustvarjal dodatno ponudbo, tudi za turiste z avtodomi, ki bi se tako ob razširjeni ponudbi lahko dlje zadržali v regiji. Poleg tega naj bi lokacija prinesla tudi novo ponudbo za športno ovirane, ki je nezadostna ne le v krški občini, temveč tudi v širšem medobčinskem, regijskem in evropskem prostoru, so zapisali.

Predvidevajo, da bodo za bazenski kompleks v drugi polovici prihodnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje, izvedli javni natečaj za izbor izvajalca, nato pa začeli gradnjo, ki naj bi po predvidevanjih večinoma potekala v letih 2024 in 2025. Investicija je po trenutnih cenah v gradbeništvu okvirno ocenjena na osem milijonov evrov. »Mestna občina Krško ima del sredstev za investicijo že potrjenih v okviru sprejetega proračuna in načrta razvojnih programov za obdobje med letoma 2022 in 2025,« je potrdil Peter Planinc.

Bazen Krško

Naročnik: Mestna občina Krško

Velikost območja: 27.000 m² (bruto)

Avtorji rešitve: Boris Bežan, Mónica Juvera Jiménez s sodelavci (Ana Irisarri, Jorge Bennassar, Natalia Ros, Carlos Parra)

Velikost zgradbe: 4600 m² (bruto)

Obseg projekta: dva bazena, večnamenski dvorani in fitnes, gostinski lokal, center dobrega počutja, ureditev zunanjih površin, vključno z ohranjanjem navezave na rekreacijske poti ob nabrežju Save, in ureditev sanitarij za potrebe parkirišča za avtodome

Predvidena izgradnja: 2024–2025