Bašeljski kmetje vrh Storžiča »vrnili« planincem

Ograja, ki so jo pred nekaj dnevi postavili na južnem pobočju Storžiča, je med planinci vzbudila mešane odzive. Nekateri so navdušeni, da bodo na vrhu končno uživali v čistem zraku, ne da bi se pogrezali nekaj centimetrov v ovčje blato, druge je zmotil precejšen poseg v naravo. Ograja namreč ni lična in marsikdo meni, da v občutljivo gorsko okolje zlasti tako velika ne spada.

Storžič in njegova južna pobočja so v lasti kmetov iz Bašlja, ki tam pasejo ovce že nekaj desetletij. Po murphyjevsko so se živali najraje zadrževale prav na vrhu 2132 metrov visoke gore. Med planinci priljubljeni dvatisočak je bil tako od junija naprej poln ovčjih iztrebkov. Zato je večina obiskovalcev na vrhu ožigosala pohodniško knjižico in jo zaradi blata, muh in smradu bliskovito ubrala kakšnih 50 metrov nižje ter tam v miru pomalicala in se naužila razgledov.

Bašljani so se zdaj odločili vrh »vrniti« planincem in v nedeljo so Storžič ogradili in očistili. Napeljali so približno 40 metrov leseno-žičnate ograje, ki bo ovcam preprečila pohod na vrh. A mnoge je zmotil ne le videz (previsoke) ograje, ampak tudi postavitev, saj je namenjena predvsem večjemu »ugodju« planincev.

Planinci zahtevali ograjo

Da so ti vedno bolj zahtevni, je potrdil eden od bašeljskih kmetov – zaradi dolgoletnega tarnanja pohodnikov lokalnim kmetom in agrarni skupnosti Bašelj tako ni preostalo drugega, kot da ogradijo vrh. »Planinci so na planinska društva Preddvor, Tržič in Kranj, ki urejajo poti na Storžič, kot tudi na PZS poslali kopico pritožb, da je treba to 'nesnago' urediti,« so za Delo povedali na planinski zvezi. Menijo, da bo postavljena ograja izboljšala izkušnjo obiskovalcev vrha Storžiča, nemoteno pa se bo še naprej lahko izvajala tudi paša v visokogorju.

»To je bila edina rešitev. Če bi bila ograja manjša in bolj šibka, bi jo prvi veter odpihnil v dolino. Storžič je preluknjan od strel, v skalo se ne da vrtati, prav tako klinov nismo mogli pritrditi v steno z lepilom, pač pa je bilo treba vse skupaj zabetonirati v tla,« je povedal predsednik preddvorskega planinskega društva Aleš Drekonja, ki je skupaj s kmetom Matijo Roblekom in predsednikom agrarne skupnosti Bašelj Francijem Lombarjem koordiniral delovno akcijo.

V dogovoru z vojsko in planinsko zvezo so za helikopterski prevoz opreme in delovnih strojev na Storžič izkoristili dan, ko so material vozili tudi v zavetišče v Hudičevem borštu. Materialni stroški za ograjo so znašali 1500 evrov – investitorja sta bila agrarna skupnost Bašelj in Matija Roblek, del sredstev je dodala preddvorska občina. V akciji je sodelovalo okrog dvajset Bašljanov.

Golica in Tolsti vrh

Da bi se projekta lotili malce manj »entuziastično« in ograjo napeljali nekoliko nižje ali pa preprosto uporabili električnega pastirja, ni prišlo v poštev, saj bi morali, kot je pojasnil Franci Lombar, v tem primeru napeljati več kot sto metrov ograje. Nekateri planinci so se namreč razburili, češ da bi morali predvsem delovati v sožitju z naravo oziroma vsaj ne posegati v hrib tako drastično.

»​Vrh je bil veliko gnojišče, a ta ograja tudi ni dosti boljša. Sledi nameščanje mreže na vrhu Viševnika za zaščito pred kavkami … Vse vrhove naših gora oblikujmo v mirne cone, da bodo množice pohodnikov tam varne pred živalmi in njihovimi odpadki,«​ so nekateri od odzivov. Podobne pomisleke bi sicer lahko povzročilo tudi postavljanje križev na vrhove gora. Vsi pohodniki v njih namreč ne vidijo smisla in menijo, da je to nepotreben poseg v občutljivo gorsko okolje.

So pa po drugi strani številni redni obiskovalci najvišje gore v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp navdušeni, da bodo na Storžiču končno lahko sedli na tla in v miru uživali v čistem gorskem zraku ter pojedli svoj sendvič. Ovce pa za pašo tudi ne bodo prikrajšane, le zadrževale se bodo na nekoliko nižji nadmorski višini. Vrh Storžiča sicer ni edini pri nas, ki so ga ogradili. Podoben prijem so uporabili na primer na Golici in Tolstem vrhu, a se tam ograja nekoliko bolj zlije z okolico.