
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Gradnjo muzeja je spodbudil (in financiral) Henry Tate, veletrgovec, ki je z rafinerijo sladkorja, v kateri je skušal razviti tudi sladkorno kocko, bajno obogatel, se zatem preselil v Streatham (južni London) in se tam lotil zbiranja umetnin (predvsem prerafaelitov).
Oktobra 1889 je pisal tedanji Narodni galeriji, da bi ji podaril petinšestdeset slik, med katerimi sta bili tudi znameniti Ofelija sira Johna Everetta Millaisa in Dama iz Shalotta Johna Williama Waterhousa, a so morali zbirko, ocenjeno na 75.000 funtov oziroma današnjih 6 milijonov funtov, zavrniti, saj Narodna galerija zanjo ni imela prostora.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji