V nadaljevanju preberite: 

Na seznamu ministrstva za kulturo med deficitarnimi najdemo tudi kritike, ki – kronično podplačani in kronično prekarizirani – ne reflektirajo le umetniških del, temveč tudi njihove kontekste, s tem pa pretresajo aktualno družbeno stanje, spodbujajo razvoj in preprečujejo uniformiranost (tako misli in umetniške produkcije kot družbe). Kako pomen kritiškega pisanja ob tem vidijo slovenski gledališki, filmski, likovni in literarni kritiki, kustosi, dramaturgi, teatrologi, dramaturgi, pesniki, pisatelji in uredniki?