Od prodaje »Caravaggia«, ki razdvaja strokovnjake, si obetajo do 150 milijonov evrov

Dolgo je bila pozabljena na podstrešju, junija naj bi zamenjala lastnika na dražbi, na kateri si zanjo obetajo do 150 milijonov evrov.

Govora je o veliki, 144 centimetrov visoki in 175 široki sliki z motivom Judita in Holofern, za katero – ne sicer vsi – verjamejo, da jo je leta 1607 naslikal pionir baročnega slikarstva Michelangelo Merisi da Caravaggio. Leta 2014 so jo med prenovo stanovanjskega objekta po naključju odkrili v francoskem Toulousu, kot piše CNN, ki se sklicuje na francoskega organizatorja dražb Marca Labarba, pa jo bodo prav tam 27. junija ponudili na dražbi.

Da je bilo odkritje pomembno in da je zahtevalo temeljito raziskavo, so bili že pred tremi leti prepričani tudi na francoskem ministrstvu za kulturo, kjer so jo razglasili za nacionalni kulturni zaklad in prepovedali, da bi zapustila Francijo. Da gre za izvirnik, med poznavalci Caravaggievega dela, denimo, meni Nicola Spinoza, Gianni Papi in Mina Gregori pa sta prepričana nasprotno. Bodoči lastnik bo vsekakor moral globoko seči v žep.

Francosko kulturno ministrstvo se je kasneje zaradi dvomov strokovnjakov odpovedalo možnosti nakupa slike in to so so včeraj predstavili izven Francije, daleč od točke odkritja, v elitni londonski galeriji Colnaghi, specializirani za trženje del starih mojstrov. Pristaši in kritiki trditve, da gre za avtentično delo enega najpomembnejših slikarjev v zgodovini, so zdaj dobrodošli v britansko prestolnico.


 

Nasilna, skoraj neznosna slika

Med pristaši atribucije je nedvomno Eric Turquin, ki je sliko prvi pripisal Caravaggiu. »To je najpomembnejša slika, kar sem jih kdajkoli odkril,« je povedal. »Deluje zelo nasilno, skoraj  neznosno, a je Caravaggio umetnik, ki je utelesil besedilo, ga oživil,« je povedal o kompoziciji z Judito in Holofernom, upodobitvi biblijske pripovedi, ki pravi, da je Judita asirskega napadalca njenega mesta Betulija opila in mu zatem z njegovim lastnim mečem odrezala glavo.

Ta motiv je tudi sicer prisoten v Caravaggiovem opusu, podlago za atribucijo tokratne slike pa so poiskali tudi v njegovi korespondenci vojvodi v Mantovi. Sliko s tem motivom je omenil v pismih, ustvaril pa naj bi jo v obdobju, ko je moral zaradi obtožbe umora pobegniti iz Rima.
 

Po letu 1619 je o usodi slike težko govoriti

O provenienci slike sklepajo tudi po dokumentaciji o zapuščini nizozemskega slikarja Louisa Finsona, lastnika Caravaggievih slik in tudi njegovega kopista, ob tej pa tudi po dokumentaciji o premoženju Finsonovega družabnika Abrahama Vincha. Po letu 1619 pa je o usodi slike težko slediti. Pred odkritjem so o obstoju in izgledu izvirnika domnevali le na podlagi Finsonove kopije. Kako bi lahko slika pristala v Toulousu? V objektu, v katerem so jo odkrili, živijo potomci oficirja iz Napoleonove armade.

Da ne gre zgolj za drugo kopijo tega slikarja, so pristaše atribucije Caravaggiu prepričali predvsem žarenje slike, njena energija, predvsem pa prisotnost t. i. pentimentov, popravkov, ki so smiselni le pri izvirnikih, na kopijah pa jih, razumljivo, ni. Mimogrede, danes je ohranjenih le nekaj več kot 60 izvirnih Caravaggievih slik.