Če ne bi bilo letošnjega poletnega neurja, bi bila sobota, 23. decembra, za Mestni muzej Idrija oziroma njegovo cerkljansko enoto velik praznik. Točno 80 let bo namreč minilo od tedaj, ko so v skriti bolnišnici v soteski Pasice v Novakih pri Cerknem sprejeli prvega ranjenca. Pisati se je začela zgodba o Partizanski bolnici Franja, ki pa ji letošnje ujme spet niso prizanesle.

Povodenj in vetrolom sta julija uničila dostopno pot in poškodovala večino barak, od tega tri v celoti. Zaradi zamude pri odstranjevanju posledic vetroloma je bil šele konec novembra spet omogočen dostop do spomenika, pri čemer pa sama pot še ni obnovljena. Medtem se je saniralo zaledje soteske Pasice, so v sporočilu za javnost zapisali v Cerkljanskem muzeju.

Zaključek razstave sta sooblikovali julijska in avgustovska vremenska ujma

Med drugo svetovno vojno je odročnost lokacije skrbela za to, da je sovražnik ni nikoli odkril oziroma uničil, a po drugi strani naravne danosti spomenik uvrščajo med tiste, ki so izjemno občutljivi in zahtevni za varovanje. Lesene barake so zaradi vlažnosti v soteski podvržene hitremu propadanju, poškodbe pa povzročajo tudi snežni in kamninski plazovi ter povodnji in vetrolomi.

Partizanska bolnica Franja je za obiskovalce zaprta vse od julijskega neurja, toda kljub zaprtju so aktivnosti, povezane s spomenikom, del enega od nosilnih projektov Mestnega muzeja Idrija v letu 2024. Med drugim načrtujejo spominski večer, posvečen bolnici Franja, ki se bo v Cerknem odvil na predvečer kulturnega praznika. V sodelovanju s Slovenskim muzejskim društvom in Skupnostjo muzejev Slovenije pripravljajo posvet na temo upravljanja ogrožene kulturne dediščine.

V Cerkljanskem muzeju na ogled razstava 

Po 40 letih bodo izdali nov zbornik o Partizanski bolnici Franja. Ob tem so, kot so še zapisali v sporočilu za javnost, poskrbeli za demontažo in zaščito preostalega inventarja v barakah. Del inventarja so predstavili v rekonstruirani operacijski sobi, ki je na ogled v Cerkljanskem muzeju kot del razstave Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope.

Župan občine Cerkno Gašper Uršič je povedal, da »ima občina potrjenih že večino članov za ustanovitev Delovne skupine za obnovo PB Franja, ki jo v sklopu pooblastil lahko ustanovi župan. V izdelavi je geodetski načrt širšega zalednega območja, ki je podlaga za kompleksno projektiranje izvedbenega sanacijskega načrta zaledja, ki predstavlja sanacijo samega plazu, mrežne ograje, odvodnjavanje dela plazu ... Zgrajena je dostopna pot do zadnjega zadrževalnika, podbetoniralo se je zadnjo pregrado, ki je bila po neurjih močno spodkopana. Zgrajena pot je osnova za sanacijske ukrepe na tem območju.«

Zgodba o Franji, tisti »prečudni roži, ki je vzcvetela sredi zime«

Takoj po novici o poškodovanih barakah so se v javnosti začela zbirati sredstva za obnovo spomenika. Na posebnem računu se je doslej zbralo 15 tisoč evrov. Denar zbirajo tudi v sosednji Italiji, in sicer na pobudo ANPI Udine. Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač je ob tem dejal: »V Mestnem muzeju Idrija redno spremljamo in obveščamo pristojne službe o stanju ter potrebnih ukrepih na spomeniškem območju PB Franja. Sodelujemo na strokovnih srečanjih in si v razpravi in dialogu z različnimi deležniki prizadevamo, da bo obnova spomenika humanosti, tudi v luči podnebnih sprememb, uspešno izvedena.«    

Partizanska bolnica Franja po vetrolomu. FOTO: Luka Kalan 

Zgodba o bolnici Franja je zgodba o humanosti in človečnosti, odpovedovanju in iznajdljivosti. Novembra leta 1943 se je osebje partizanske bolnice skupaj z ranjenci iz bombardiranega Cerknega umaknilo v Novake, a jih je nemška ofenziva znova pognala na beg. »Z ranjenci so se v težkih zimskih razmerah prek Črnega Vrha in Davče umaknili na Gorenjsko. Po tednu dni so se vrnili na Cerkljansko, a obračun tega pohoda je bil 'porazen', je zapisal dr. Viktor Volčjak. Premik v takšnih razmerah je bil za nekatere ranjence usoden, padlo pa je tudi nekaj zdravih fantov, ki so jih reševali. Nujno je bilo poiskati skrito mesto za gradnjo bolnišnice,« je zgodbo o Partizanski bolnici Franja povzela vodja Cerkljanskega muzeja Milojka Magajne. 

Partizanska bolnica Franja po vetrolomu. FOTO: Luka Kalan 

Dr. Volčjak si je v spremstvu domačina Janeza Peternelja ogledal sotesko Pasice in se posvetoval še z mladim, a preudarnim bolničarjem Rudijem Katrašnikom – Gašperjem, ki mu je zaupal. Okoli 10. decembra se je v Podnjivču zbrala manjša skupina fantov z nalogo, da začnejo postavljati barake prihodnje bolnišnice. Ves les in potrebni material so po izredno zahtevni stezi na ramenih znosili v grapo. Pod vodstvom mojstra Petra Lapanja je bila po približno desetih dneh zgrajena prva baraka. Ranjenci so tako tik pred božičem, 23. in 24. decembra 1943, v Pasicah dobili varno zavetje.

Tako se začenja zgodba o humanosti in solidarnosti osebja bolnišnice ter domačinov, ki ji je poseben pečat dodala tudi zdravnica Franja Bojc Bidovec. Ob reševanju ranjencev so pogosto tvegali lastna življenja, saj jih je vodila velika želja, da si priborijo mir in svobodo. Izjemna lokacija te skrite bolnišnice je pripomogla k njeni prepoznavnosti v času po drugi svetovni vojni. Postala je simbol slovenskega partizanskega gibanja in kot nosilka znaka evropske dediščine tudi skupnega boja evropskih narodov proti fašizmu in nacizmu.