Na tone mavca, gline, peska

V nadaljevanju preberite: 

Tanja Pak, vizualna umetnica na področju kiparstva in prostorskih postavitev, oblikovalka uporabnih predmetov ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani vodja in redna profesorica na smeri za steklo in keramiko, je bila v otroštvu »kot vsi v Rogaški obdana z brbotajočimi mehurčki zdravilne vode in z dimom od ognja obžganih kalupov, v katerih se je v vročini rojevalo steklo.« Ker je bilo to tedaj večinoma polje moških ustvarjalcev, si je Tanja Pak »z malo sreče in veliko trme izborila prostor med mojstri ob peči,« ob tem pa diplomirala iz industrijskega oblikovanja na ALUO, magistrirala iz umetnosti na Royal College of Art v Londonu in zatem vzpostavila študij na področju stekla, ki ga do takrat na univerzitetni ravni pri nas ni bilo. »Spraševali so me, zakaj ne delam raje kozarcev za vlaganje kumaric, v tujini pa sem prejemala nagrade in vabila na razstave na področju vizualne umetnosti, ne zgolj v kategoriji umetnosti v steklu,« dodaja Tanja Pak, ob tem pa izpostavlja, da »nevednost in ozkost povzročata frustracije, ki se kažejo v še večji ozkosti in hermetičnosti; širina ljudi se kaže v njihovem sprejemanju in odprtosti.«