Muzeji, galerije in trg umetnin pozabljajo na pandemijo

Še pred časom so v svetovnih muzejih in galerijah bili plat zvona, da bo pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo, ter v številnih institucijah za izplačilo plač in financiranje drugih stroškov celo prodajali umetnine, zdaj se je trend spet obrnil. Ne samo da trg letos dosega rekordne rezultate, velikopotezni so tudi načrti za gradnjo muzejev, ki so bili v lanskem kriznem letu odpovedani ali zamrznjeni za nedoločen čas.

Resda povsod niso tako optimistični, saj se številni muzeji še vedno ubadajo s finančnimi težavami, nekateri, predvsem ameriški, naj bi za vedno zaprli vrata, vendar so letos odprli tudi vrsto novih muzejev, napovedani so številni novi projekti.

V New Yorku naj bi v prihodnjih petih letih odprli kar trideset novih muzejev in drugih kulturnih institucij, številne naj bi povečali ali adaptirali. Med bolj ambicioznimi je rekonstrukcija nekdaj industrijskega objekta Chelsea Factory, več kot stoletje stara elektrarna Gowanus bo po načrtih arhitekturnega biroja Herzog & de Meuron v slogu londonske galerije Tate Modern postala muzej, velikopotezen Novi muzej (New Museum) za četrt Bowery je izrisal znameniti Rem Koolhaas, Jersey City bo dobil prvo severno­ameriško podružnico pariškega kulturnega centra Pompidou ...

Zalivske države ne zaostajajo. Predvsem v Združenih arabskih emiratih se gradnja megamuzejev nadaljuje. Dubaju resno konkurira Abu Dabi, ki se ponaša z vrsto prestižnih kulturnih institucij na čelu z Louvrom Abu Dabi, nedavno je bil odobren tudi megaprojekt s podružnico muzeja Guggenheim. Gradnja na otoku Saadijat je bila nekajkrat preklicana, zdaj so dela le stekla, leta 2025 bo sprejel prve obiskovalce. Tudi načrt za to Guggenheimovo franšizo je nastal v biroju arhitekta Franka Gehryja. Z 42.000 kvadratnimi metri razstavnih površin, koncipiranih kot niz večjih in manjših galerijskih prostorov, bo to največja Guggenheimova podružnica v tujini, ki bo presegla tudi tisto v Bilbau.

1,2 milijarde obiskovalcev

Kitajci so tempo novogradenj resda nekoliko upočasnili, vendar so še vedno vodilni pri gradnji muzejev. Statistika je osupljiva: v zadnjih petih letih so odprli več kot tisoč muzejev. V povprečju je vsak drugi dan odprl vrata nov muzej. Načrt zagotoviti najmanj eno muzejsko institucijo na 250.000 prebivalcev so dosegli, največja mesta, vključno s Pekingom, že dvojno presegajo ta standard. Tudi število obiskovalcev strmo narašča. Lani so jih našteli 1,2 milijarde.

Dvanajstega novembra bodo v Hongkongu odprli muzej M+, ki so ga označili za prvi azijski globalni muzej. FOTO: Promocijsko gradivo

Trenutno v ekspanziji vodi Šanghaj, kjer so letos odprli dva večja muzeja, in sicer UCCA – center za sodobno umetnost, še eno ekspozituro te vodilne kitajske fundacije za umetnost, ter muzej Pudong po načrtih francoskega arhitekta Jeana Nouvela. Trenutno je pozornost usmerjena v Hong­kong, kjer bodo 12. novembra po več kot desetletju gradnje odprli gigantski muzej sodobne umetnosti M+, ki so ga označili za prvi azijski ­globalni muzej.

Evropa se ne more primerjati z obsegom kitajskih in arabskih naložb, vendar so tudi tukaj dosežki solidni. Letos je bilo najodmevnejše odprtje muzeja Humboldtovega foruma v Berlinu, Franç​ois Pinault je našel domicil za svojo zbirko moderne umetnosti v poslopju nekdanje Trgovinske zbornice, za potrebe muzeja, uradno poimenovanega Bourse de Commerce – Pinault Collection, ga je prenovil japonski arhitekt Tadao Ando.

V Moskvi je na otoku Balčuk nasproti Kremlja, med reko Moskvo in njeno staro strugo, nekdanja elektrarna zaživela kot kulturni center Ges-2, v Arlesu so odprli center Luma, še en projekt Franka Gehryja ... Rekord v dolgotrajnem načrtovanju gradnje je postavila Lizbona, kjer so po kar 225 letih načrtov končno odprli Kraljevo zakladnico. V njej so med drugim na ogled dragocenosti nekdanje portugalske monarhije, paradoksalno pa so denar za zaključek investicije dobili z odškodnino za krajo; šest dragocenih eksponatov iz te zbirke so namreč ukradli med gostovanjem razstave v Haagu.

Seveda ne smemo pozabiti nedavnega odprtja Munchovega muzeja v Oslu. Morda ni najdražji, največji ali najbolj ekstravaganten (čeprav so načrti povzročili kar nekaj polemik), se pa ponaša z nazivom enega od največjih muzejev, ki je posvečen zgolj enemu umet­niku, oziroma se uvršča ob bok takšnim ozko profiliranim institucijam, kot so muzej Andyja Warhola v Pittsburghu, Clauda Moneta v Parizu, Fride Kahlo v Ciudadu de Méxicu, Paula Kleeja v Bernu, Pabla Picassa v Barceloni, Georgie O'Keeffe v Santa Feju in Rembrandtov muzej v Amsterdamu. V trinajstih nadstropjih je enajst galerijskih prostorov, stalna razstava obsega 200 Munchovih del, sicer pa muzej skupaj hrani 26.000 umetnin različnih avtorjev, predvsem iz obdobja ekspresionizma.

Navdušenje nad NFT

Tudi v Afriki in Južni Ameriki, ki sta tradicionalno na obrobju muzejskih naložb, se v zadnjih letih položaj hitro spreminja. Januarja prihodnje leto bo, recimo, tudi Urugvaj dobil prvi muzej sodobne umetnosti. So pa umetniki s teh dveh celin že dolgo enakopraven del mednarodnega umetnostnega trga. Ta je, kot omenjeno, letos ne glede na pandemijo covida-19 in odpoved nekaterih največjih sejmov posloval nad pričakovanji. Nekateri so opozorili, da je izjemna rast povezana predvsem s tako imenovanimi nezamenljivimi žetoni (NFT, non fungible token), ki so res prispevali kar tretjino izkupička medmrežnih dražb, vendar to predstavlja le 3 odstotke poslov.

Očitno je globoka kriza omejena le na prvih šest mesecev preteklega leta, nato se je prodaja hitro večala ter kmalu dosegla in presegla predkrizno raven. Kar zadeva splet­no prodajo, je fenomen NFT povzročil pravi bum povpraševanja po fotografijah in grafikah, prav tako se je opazno povečala prodaja slik, nazadovale so le transakcije kipov, kar so nekateri povezali z vsesplošno zadržanostjo do taktilnih predmetov, zaradi česar se še bolj navdušujejo nad dematerializiranimi artefakti NFT. Monetarizira se pač vse, kar je monetarizirati mogoče, marca je celo Banksyjevo delo Kreten (Moron), ki je predstavljalo požig njegovega dela in porog ljudem, ki kupujejo po njegovem mnenju ničvredne nezamenljive žetone, kot format NFT doseglo ceno 300.000 evrov.

Na vrhu letošnje prodaje del sodobnih umetnikov ostaja pred tremi desetletji preminuli Jean-Michel Basquiat s skoraj sto milijoni evrov izkupička, na drugem je Mike Winkelmann z vzdevkom Beeple s senzacionalno prodajo žetonov NFT za 60 milijonov evrov, kar je bila prva takšna dražba uveljavljene avkcijske hiše, pri Christie's so takrat tudi prvič sprejeli plačilo s kriptovaluto, in sicer je kupec nakup poravnal z valuto ethereum. Kako popularna je medmrežna prodaja in kako se veča zanimanje za žetone​ NFT, kaže tudi podatek hiše Christie's, da je na tej spletni dražbi sodelovalo kar 22 milijonov potencialnih kupcev. Na tretje mesto se je prav tako presenetljivo uvrstil kitajski umetnik Chen Danqing, ki sicer živi v ZDA. Zgolj za svoje delo Pastirji je iztržil 20 milijonov evrov. Kitajska je obdržala primat na svetovnem trgu umet­nin, saj je realizirala 40 odstotkov transakcij, na drugem mestu so ZDA s tretjinskim deležem, tretja je Velika Britanija s 16 odstotki.