Dialog med ganskimi in evropskimi umetniki

Zaradi pandemije smo ujeti v vsakdanjost naše okolice, toda svet živi naprej tudi daleč od nas. V Afriki imajo v marsičem normalno življenje; že nekaj časa je, recimo, mogoče obiskovati kulturne prireditve. Eno od takšnih je pripravila delegacija Evropske unije v Gani, sodeluje tudi slovenska umetnica Tjaša Rener.



Naslov razstave je V dialogu, kar nakazuje njeno glavno sporočilo: povezovanje sodobnih umetnikov iz Evrope in Gane. V ospredju je šest umetnikov iz Gane, to so Andrews Torsu, Ian Kwakye, Lesley Semackor, Negyem Adonoo, Simon Bowman in Theresah Ankomah, še šest jih je iz Evrope: Tjaša Rener (Slovenija), Anne-Laure Gueret (Francija), Clarissa Rötzel (Gana/Nemčija), Ulla Deventer (Nemčija), Isabel Abreu (Portugalska) in Natalija Gormalova (Latvija).

Vsak umetnik je prejel donacijo za predstavitev ustvarjanja, razstava je potekala od 4. do 17. februarja, sledijo še okrogle mize. Umetniki se med seboj sicer precej razlikujejo, zato so bile na ogled slike, fotografije, umetniške instalacije … Evropo prestavljajo same ženske, ki v svojih delih (skozi evropske oči) prikazujejo ganski način življenja.



Tjaša Rener že deset let živi v Gani. V Afriko je odšla zaradi partnerskih in poslovnih povezav, a sčasoma se je marsikaj spremenilo. Vse bolj je čutila, da se v njej prebuja stara želja po ustvarjanju in slikanju, dokler ta ni bila tako močna, da se zdaj vse v njenem živ­ljenju vrti okoli umetnosti.

Najem prostora za mlade umetnike je brezplačen

Lani poleti je, ko se je za nekaj mesecev vrnila v Slovenijo, zatrdila, kako čuti, da se v Gani zanjo pripravljajo zanimivi časi, a do vrnitve v Akro ni vedela, v katero smer bodo šli. Še naprej je predvsem slikala, toda zaradi pandemije se je pojavil problem, kje naj svoje stvaritve pokaže ljudem. V Gani je pri lokalnih umetnikih opazila enako stisko, predvsem pri mlajših, manj uveljavljenih, ki še iščejo svoj prostor v priznanih galerijah.

»Zraven svojega studia sem spremenila skladišče v razstavni prostor. Poleti, ko mi je odpadlo več razstav, sem ugotovila, da nisem edina s takšnimi težavami, zato sem dobila idejo o novem razstavnem prostoru za mlade in neuveljavljene umetnike,« je pojasnila. »V Akri imamo dve veliki galeriji, a tam so samo priznani ustvarjalci, saj je za galerijo pomemben dobiček. Ulične galerije ni bilo. Leto dni časa sem si dala za preizkus ideje, a prijela se je takoj in postala pomemben prostor družbenega dogajanja.«

Njena galerija je bila nekoč ob makadamski cesti, šele pred kratkim so jo asfaltirali. Okoli so prodajalne z ulično hrano, krojači in frizerji, vse ljudi pa zanima, kaj počne slovenska slikarka. V njen atelje prihajajo predvsem domačini, nekatere med njimi celo uporabi za upodobitev, na njene dogodke pa prihaja vse več velikih imen ganske umetnosti, denimo Ibrahim Mahama, Serge Attukwei Clottey (Afrogallonism), James Barnor in Amoako Boafo.



»Najem moje galerije je za mlade umetnike brezplačen. Pokriti morajo samo stroške, pripraviti prostor in ga na koncu tudi počistiti,« je povedala Tjaša Rener. »V tem prostoru lahko mladi umetniki samozavestno predstavijo svoje ideje s pogovori, delavnicami in razstavami.«

Na prireditvah je lahko 25 ljudi

Dober glas je očitno segel tudi do predstavnikov Evropske unije v Gani. »Prišli so na sestanek in me povabili k sodelovanju,« je razkrila. Poleg razstave je včeraj sodelovala na okrogli mizi o afriški kulturni sceni in o tem, kakšen pomen imajo dostopni kulturni prostori. »Pojasnila sem, kako sem sploh dobila idejo o svoji galeriji, kako se prebijam v času pandemije in kako lahko s tem prostorom pomagam drugim umetnikom.«



Čeprav je življenje v Gani svobodnejše kot v Sloveniji, imajo tudi tam nekatere omejitve. Dodatno so jih zaostrili po koncu volitev 7. decembra lani. »V šole so se otroci vrnili šele v začetku februarja. V javnih šolah so pouk kar prekinili, saj otroci doma nimajo računalnikov, pouk na daljavo so si lahko privoščili samo v zasebnih šolah,« je opisala stanje v Akri.

Ukrepi seveda vplivajo tudi na pripravo umetniških dogodkov. »Število ljudi na dogodkih so omejili na 25, zato smo se prilagodili tako, da dogodki trajajo več dni, noter pa spustimo manj ljudi,« je povedala in se za konec ozrla v bližnjo prihodnost: »Do junija bomo imeli vsak mesec najmanj en dogodek, nato pa bom šla domov, v Slovenijo, do oktobra.«