Bojevnice

Prav tiste dni, ko sem si ogledoval umetniška dela Caravaggia in Berninija v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju, je Finska dobila mlado, zelo žensko in že na videz drugačno vlado, ki jo vodi 34-letna Sanna Marin. Kakšno zvezo ima ta vlada s Caravaggiem?
Bolj kot Caravaggio sta mi v muzeju dali misliti platni nizozemskega mojstra Otta van Veena s konca 16. stoletja. Bil je Rubensov učitelj, ki je eno delo naslovil Amazonke in Skiti, drugo pa Perzijske ženske, saj je poznal Herodotovo zgodbo o Amazonkah in Plutarhovo o ženskem pogumu. Olje na lesu Perzijske ženske sem si sprva napačno razlagal. Zdelo se mi je, da ženske z dvignjenimi krili nagovarjajo može, naj ne hodijo v vojno in raje poskrbijo zanje in za topel dom, torej v slogu pacifističnih Make love, not war. Toda vojščaki na van Veenovi sliki v resnici bežijo z bojnega polja, a jih na robu bojišča pričakajo žene z dvig­njenimi krili, rekoč: »Kam tako hitro? Če boste pobegnili, se ne boste več mogli vrniti, od koder ste prišli!« Po nazorno razgaljeni spodbudi pogumnih žena se osramočeni vrnejo v bitko in porazijo sovraga.
Tudi amazonke, ki so več stoletij pred našim štetjem živele na območju turške Kapadokije, so simbol močnih, neodvisnih žensk in bojevnic, ki so širile ženski slog razvoja civilizacije po Evropi. Ko so vladale take kot Marija Kristina Švedska, Katarina Velika, cesarica Marija Terezija ..., je prevladalo za kanček več modrosti in narodom se je morda bolje godilo.
Bolj ko sem poskušal razumeti sporočila starega Nizozemca in antičnih piscev, bolj se je jasnilo spoznanje, kako se zgodovina neusmiljeno ponavlja. In da so amazonke k sreči poskrbele za naslednice. Z upanjem, da si današnjim bojevnicam ni treba rezati prsi. Nekdo je na spletu, anonimno, seveda, takole pospremil prihod nove finske vlade: »Takoj bi zamenjal naše stare prdce za te punce.«