Ministrstvo za kulturo Moderni galeriji in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje že drugo leto ni zagotovilo sredstev za odkupe del za njuni zbirki. Ustanovi sta na ta problem opozorili z javnim pismom, saj ne razumeta, zakaj sta prikrajšani za tisto, do česar so upravičeni vsi drugi muzeji v Sloveniji, tako nacionalni kot regionalni.

Ministrstvo za muzejske odkupe umetniških del, ki so del temeljnega poslanstva muzejskih institucij, namenja 237.500 evrov, vendar MG in MAO od tega denarja nista prejela niti evra. V podobnem položaju sta se obe ustanovi znašli že lani, MG je dobila minimalna sredstva šele naknadno in ne po osnovni odločbi ministrstva.
 

Ustanovi pristali pod direktoratom za ustvarjalnost

Po naših informacijah naj bi se zapletlo zato, ker obe ustanovi od leta 2016 nista več pod okriljem direktorata za dediščino, ampak pod tistim za ustvarjalnost. Ostali muzeji, ki so v pristojnosti prvega, so torej upravičeni do teh sredstev, medtem ko javna zavoda pod pristojnostjo sestrskega direktorata – vsaj sodeč po osnovni odločbi ministrstva – nista. Trenj med direktoratoma na ministrstvu za kulturo niso komentirali, pojasnili so le, da sta oba za zdaj prikrajšana zavoda prišla pod direktorat za ustvarjalnost v mandatu ministrice Julijane Bizjak Mlakar.

V zvezi s sredstvi za odkupe so poudarili, da bodo zagotovili ta denar. In dodali: »Na ministrstvu se zavedamo, da so sredstva za odkupe za galerije in muzeje bistveno prenizka. Na ta problem že dlje časa neuspešno opozarjamo. 237.500 evrov, s katerimi razpolagamo, bi glede na predložene vloge zadoščalo za največ tri nacionalne muzeje oziroma galerije, razdeliti pa jih moramo med 44 državnih in pooblaščenih javnih zavodov.«

Sredstev ni niti za odkupe knjižničnega in arhivskega gradiva, so opozorili, sebi v bran pa povedali, da so situacijo poskusili rešiti s posebno postavko v predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki pa po predčasnem koncu mandata Cerarjeve vlade ni bil sprejet.


 

Leta krčenja

Iz javnega pisma obeh zavodov je mogoče razbrati, da so okrnjena sredstva za odkupe le del problemov. Moderni galeriji že leta znižujejo sredstva. Ne le da z odprtjem Muzeja za sodobno umetnost Metelkova leta 2011 ni dobila obljubljenih novih zaposlitev, pač pa ni dobila niti dodatnih programskih sredstev za razstave v novem muzeju. »Nasprotno,« je opozorila Zdenka Badovinac, »sredstva se glede na povečan obseg dela vsako leto znižujejo, najbolj radikalno so se leta 2015, ko nam je MzK namenil kar 100.000 evrov manj za program in splošne materialne stroške brez prave obrazložitve.« Letni proračun za Moderno galerijo in MSUM tako znaša 125.000 evrov.

Tudi letos je MG dobila dva odstotka manj denarja za materialne stroške in programske materialne stroške. Zdenka Badovinac je opozorila, da ministrstvo od leta 2013 ne zagotavlja v celoti niti stroškov za pokritje plač zaposlenih, kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi.

V podobnem položaju je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Njegov direktor Matevž Čelik je opozoril, da je muzej tudi sicer podhranjen, saj njegov letni proračun znaša 50.000 evrov, ta vsota v primerljivih zavodih v tujini ne zadošča niti za izvedbo ene razstave.

Oba zavoda delujeta relativno normalno zaradi svojih evropskih projektov in mrež. MAO se v veliki meri preživlja in razvija s pomočjo evropskih sredstev. V zadnjih treh letih je potrojil proračun in povečal število zaposlenih s 15 na 25. A Čelik je opozoril, da sta tretjini njihovega proračuna vezani na vodenje evropske platforme Future Architecture, za izvajanje projekta Center za kreativnost, izvedbo projekta na Beneškem bienalu in druge projekte. Projektni denar so obvezani porabiti namensko in ne za redno dejavnost muzeja, torej za razvoj, raziskovanje, hranjenje in predstavljanje muzejske zbirke. A kot rečeno, se sredstva, ki jih MAO namenja ministrstvo, od leta 2011 krčijo.

Tudi Moderno galerijo od leta 2010, ko je iniciirala evropsko konfederacijo šestih muzejev Internacionala, rešujejo evropska sredstva.


 

Močna v tujini

V nezavidljivem položaju sta se ustanovi znašli kljub temu, da sta oba zavoda močna igralca v mednarodnem prostoru. MG je verjetno najuspešnejša slovenska institucija v izvozu svojih razstav v najpomembnejše tuje muzeje in galerije. Retrospektiva NSK je med drugim gostovala v moskovski Garaži, potem pa dosegla rekorden obisk v muzeju Reina Sofía. Trenutno predvsem z deli iz zbirke Arteast 2000+ z razstavo Mesta trajnosti gostuje v osrednjem berlinskem muzeju Hamburger Bahnhof. »Stroške vseh teh gostovanj krijejo tuji gostitelji, kar je za naše institucije gotovo izjema,« je povedala Zdenka Badovinac.

Tudi MAO v svetu velja »za institucijo z odličnim programom in progresivnimi pristopi k razumevanju poslanstva muzeja in k razvoju občinstva,« je povedal Čelik. Vidijo tudi, s kako nesorazmerno skromnimi sredstvi moramo delovati. »Slovenija velja za razvito državo, ki v evropskem kulturnem sektorju narekuje trende, a ko kolegi iz drugih držav vidijo, v kakšnih razmerah delujemo, teh dveh dejstev ne znajo povezati,« je dodal. »Ko sem pred kratkim kot vodja Future Architecture odpiral letni paviljon YAP v MAXXI-ju v Rimu, ki je eden izmed naših dvajsetih članov, me je glavni kustos za arhitekturo Pippo Ciora predstavil kolegom: 'To je direktor MAO, ki dela odlične nizkoproračunske razstave, ki jih vedno kažem svojim kustosom, ti pa se držijo za glavo ob razstavni opremi in trudu ter improvizaciji za zaščito eksponatov.'«

In komentar ministrstva na krčenje sredstev? »V celoti se strinjamo s trditvijo obeh javnih zavodov, da je finančnih sredstev za področje kulture žal vedno manj in je ogroženo delovanje celotnega področja, tako javnih zavodov kot nevladnega sektorja.«