Kakšne pokojnine si lahko obetajo umetniki?

Ministrstvo za kulturo je do 3. aprila dalo v javno razpravo predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Pri tem so se, tako ministrica Asta Vrečko, zgledovali po podobnem zakonu s področja športa, toda upoštevali specifike področja umetnosti. V predlogu zakona so na novo postavljena merila za podeljevanje t. i. izjemne pokojnine, znotraj katerih sta izoblikovana dva načina.

Zakon predvideva stoodstotni dodatek za prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi pa petdesetodstotni dodatek umetnikom, ki so ob nagradi Prešernovega sklada prejeli še eno nagrado ali priznanje za izjemno delo v Sloveniji. Te »transparentne, objektivne« nagrade, »do katerih je zagotovljen enakopraven dostop vsem, ki delujejo na določenih področjih umetnosti«, so navedene v prilogi zakona, upoštevali bodo tudi uveljavljene mednarodne nagrade. Predloge bo presojala strokovna komisija, usklajeni bodo tudi medresorsko.

NSK o nevladnikih in NPK

Na ministrstvu je potekala še 29. seja nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki ga od izteka petletnega mandata ločita še dve seji. Tokrat so obravnavali položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, komentirali predlog akcijskega načrta 2024–2027 za resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031.

Polona Torkar, strokovna vodja in podpredsednica Društva Asociacija, je povedala, da pozdravljajo transparentno pripravljen dokument, ki prepoznava široko paleto potreb kulture, pomen in vlogo nevladnikov, dialoga, se zaveda medresorskega in interdisciplinarnega pomena kulture ter si prizadeva za odpravo prekarnosti. Kritični so do finančnih opredelitev, ki po njihovem ne zagotavljajo realne realizacije predlaganih ukrepov. Od vlade zahtevajo več odločnosti, zoperstavitev ekonomskim kazalnikom in več vlaganja v kulturo, ki stagnira oziroma nazaduje. Da je to nesprejemljivo, je poudarila tudi Petra Vidmar, namestnica predsednika Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, in dodala, da je načrt premalo ambiciozen, slovenski film pa da potrebuje 11 milijonov evrov.

NSK je predlog, naj vlada področju znova nameni 2,2 odstotka BDP, podprl, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar pa je poudaril, da se na ministrstvu ves čas trudijo najti alternativna sredstva, ki se višajo, »kot se mogoče še niso«. Temu je pritrdila tudi generalna direktorica direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber.

Uršula Cetinski je predlagala še temeljito modernizacijo oziroma spremembo delovanja javnih zavodov – več avtonomije, zmanjšanje birokracije – in večletno sofinanciranje; v akcijski načrt bi morali po njenem vključiti še predlog v okviru plačne politike do neumetniških poklicev v kulturi. Kot je sklenila, so sicer NPK in akcijskega načrta veseli ter upajo, da bodo na ministrstvu upoštevali njihove pripombe in izrazila željo, da bi bilo sredstev dovolj, da bi lahko bilo čim več idej iz akcijskega načrta uresničenih že v mandatu ekipe, ki ga je oblikovala.

Člani sveta so med drugim podprli predlog Dušana Merca, predsednika Društva slovenskih pisateljev, o povišanju knjižničnega nadomestila za avtorje ter da se vanj vključi tudi izposoja v šolskih knjižnicah. Dotaknili so se tudi strategije razvoja sodobnega plesa. Ministrstvu so predlagali programsko in poslovno opredelitev delovanja javnega zavoda, namenjenega sodobnemu plesu, v strateškem dokumentu, saj je »treba ustvariti stabilno organizacijsko strukturo«.