»Vedno je ugriznil roko, ki ga je hranila«

Lani poleti se je Sussane Schicker s sodelavcema lotila priprave obsežnega, logistično zahtevnega in svetovno odmevnega projekta Dunaj Beethoven 2020, ki se bo uradno začel v ponedeljek, ko bi sloviti skladatelj vstopil v 250. leto življenja. Do prihodnjega decembra bodo po avstrijski­ prestolnici različne prireditve, zaznamovane z genijem Ludwiga van Beethovna.

Eden od največjih glasbenikov se je rodil 17. decembra 1770 v Bonnu (rodil se je 16. decembra, krstili so ga 17. decembra), a je večino ustvarjalnega živ­ljenja preživel na Dunaju – tja je pripotoval leta 1792 in ostal skoraj do smrti leta 1827 (star je bil 56 let). Tudi njemu gre zasluga, da Dunaj danes velja za svetovno prestolnico glasbe. Sussane Schicker je poudarila, da je bil sloviti skladatelj veliko več kot zgolj glasbenik, bil je velik idealist, človek Evrope in zagovornik človekovih pravic. »Beethoven je bil zelo političen.



V svojem času je veljal za revolucionarja. Njegov življenjski kredo je bil svoboda, enakost in solidarnost. Po teh vrednotah je živel, kar se pozna tudi v njegovih kompozicijah. Ni naključje, da je zadnji stavek Devete simfonije že v sedemdesetih letih bil himna takratnega Sveta Evrope in zdajšnje Evropske unije. Herbert von Karajan je bil zadolžen za spremembo stavka v himno. Če prisluhnemo Odi radosti, uvidimo, da je svoboda njen osrednji pojem – bila je tudi osrednji pojem Be­ethovnovega življenja. Kot rečeno, bil je politična figura, predvsem pa oseba, ki je načelom svobode, enakosti in solidarnosti sledila kot nihče drug.«


 

Ves čas na vrhu

Oda radosti je popoln simbol njegovega pomena za Evropo. A velja poudariti, da zamisli o svobodi, demokraciji, izobrazbi in enakopravnosti spolov prežemajo tudi njegova druga dela. Skladbe izpod njegovega peresa so že v času njegovega življenja izvajali po vseh kotičkih stare celine; Missa solemnis je bila premierno izvedena v Sankt Peterburgu, Deveto simfonijo so do leta 1827 slišali v Londonu, Frankfurtu, Leipzigu in Berlinu. »To priča o moči glasbe pa tudi o duhu takratnega časa. Na Dunaju bomo odprli razstavo Beethoven bewegt v Umetnostnozgodovinskem muzeju, ki bo posvečena pojavu Beethovnove glasbe v slikah. Pa ne zgolj njegove glasbe, tudi njegove vrednote in misli so odsevale v slikah.

Poudariti velja, da je Beethoven eden od redkih velikih skladateljev, ki je ves čas prisoten na sceni. Ni zgodovinskega obdobja, v katerem ne bi bil v ospredju. Schubert in Mahler sta v določenih obdobjih poniknila in ju je bilo treba na novo odkriti. V filharmoniji so upodobljeni obrazi številnih skladateljev, ki jih ne izvajamo več. Do današnjega dne so Beethovna ves čas igrali, velja za najbolj izvajanega skladatelja simfonij, najbolj izvajan skladatelj pa ostaja Verdi.«



Odprtju 16. decembra bodo sledili različni dogodki na 67 lokacijah po mestu. »Novo leto tradicionalno pričakamo pred Štefanovo katedralo, ko zvonec Pummerin odbije polnoč, sledi dunajski valček, da lahko ljudje na trgu zaplešejo,« je nadaljevala Sussane Schicker. »No, v Beethovnovem letu bodo zaigrali Odo radosti, nekaj podobnega se je zgodilo, ko smo slavili Mozartovo leto in so igrali Malo nočno glasbo.« Be­ethovnu bo posvečen tudi novoletni koncert Dunajskih filharmonikov. To je dokaj nenavadno, saj imajo običajno na programu le valčke in polke. Opozoriti velja tudi na razstavo v Avstrijski narodni knjižnici Beethoven. Menschenwelt und Götterfunken (odprli jo bodo 19. decembra).

»V poznobaročni dvorani Prunksaal bomo spoznali Beethovna kot človeka. Ni skrivnost, da je bil zelo težek človek, zelo težaven. Vedno je ugriz­nil roko, ki ga je hranila. Njegova glasba je bila navdahnjena od boga. Marca bo sledila omenjena velika razstava v Umetnostnozgodovinskem muzeju, v sosednji Muzejski četrti bo soba posvečena Beethovnu. Leta 1900 je neki judov­ski meščan celo sobo posvetil Beethovnovi pastorali, v njej so posamezni stavki ujeti v sliki – naslikal jih je Josef Maria Auchentaller.«
 

Bil je odličen inštrumentalist

Na sporedu bo veliko koncertov, na katerih bodo odigrali njegov celotni opus. »Na Donauinslu bo tridnevni glasbeni festival posvečen njegovi glasbi. Na Rathausplatzu je v poletnih mesecih filmski festival, na katerem bodo prihodnje leto vsak teden predvajali glasbeni film o Beethovnu, skupaj jih bo devet.«

Številni ne vedo, da je bil Be­ethoven tudi odličen pianist, ki je služil denar s poučevanjem klavirja. »Prav tako se je udeleževal tekmovanj v igranju klavirja, kdo zna igrati hitreje, kdo igra bolj zanimivo, kdo bolje improvizira. S tem je služil in zaslovel. Njegova odlika je bila prav sposobnost improvizacije. Vladarji njegovega časa so ga vabili k sebi na dom in mu dovolili, da je živel pri njih, da je lahko igral na slavjih ter improviziral. Danes najdemo nekaj podobnega v jazzu. V njegovih poz­nih sonatah,­ ki jih je več kot sto, se skriva veliko jazza.«

Dunajčani seveda poznajo Beethovna predvsem po Deveti simfoniji in skladbi Za Eliso. »S prireditvami v prihajajočem letu bi ga radi približali ljudem. Koncerti bodo po različnih mestnih soses­kah. To bodo območni koncerti. Radi bi njegovo idejo o svobodi, enakosti in solidarnosti spravili v mainstream.«