Po poti dialoga in prijaznejših kulturnih politik

Ob koncu iztekajočega se leta je na včerajšnjem srečanju z novinarji ekipa ministrstva za kulturo povzela svoje dosedanje delo in predstavila najpomembnejše cilje leta, ki prihaja.

Stanje v kulturnem sektorju je bilo ob nastopu ministrice Aste Vrečko s sodelavci vse prej kot rožnato – prizadet je bil zaradi epidemije, nekaterih škodljivih ukrepov nekdanje vlade in tudi pomanjkanja ustreznih kulturnih politik pred tem. Zato so svoja prizadevanja prioritetno usmerili v njegovo okrevanje (na primer z dvigom programskih sredstev za živo umetnost), urejanje statusa samozaposlenih in nevladnikov, zagon zastalih, a nujnih projektov, ter v konstruktiven dialog z vsemi deležniki. Pri tem je po besedah ministrice vodilo, naj politika izhaja iz skupnosti in naj bo decentralizirana. Obiski terena članom kabineta omogočajo stik z ljudmi in boljši vpogled, s tem pa lažje razumevanje težav in potreb, za upoštevanje katerih si prizadevajo.

Ena od prioritet njihovih prizadevanj je bila prenova in dograditev ljubljanske Drame. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ena od prioritet njihovih prizadevanj je bila prenova in dograditev ljubljanske Drame. Avgusta si je dotrajano historično stavbo ogledal tudi premier Golob, nato je vlada projekt umestila v proračun za prihodnji dve leti. Dela naj bi se (tako kot v primeru Nuka II) začela prihodnje leto, v prihodnjem letu bo dopolnjena projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Ministrica je povedala, da se s projektom intenzivno ukvarjajo, za zdaj gre vse po načrtih.

Izpolnjevanje desetletja dolge obljube

V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi so sklenili tudi veliko pogodb za obnovo kulturne dediščine. Spomladi bodo pripravili posvet o upravljanju kulturne dediščine v državni lasti. Državni sekretar Matevž Čelik je dejal, da so po pregledu stvarnega premoženja ugotovili, da je dvaindvajset gradov, ki jih upravlja ministrstvo, slabo upravljanih ali so slabo dostopni. Zato bodo na posvetu zbrali izkušnje upravljavcev in dobre prakse iz tujine ter na podlagi analize določili smernice za izboljšave na tem področju.

Državni sekretar Marko Rusjan je napovedal pripravo dolgoročne nacionalne strategije za muzeje in galerije, po sprejetju in skorajšnji implementaciji zakona o RTV, na katerem je problematika še vedno pereča, še širšo prenovo medijske zakonodaje, v kateri bodo na novo definirali javni interes. Po poročilu evropske komisije so glavne anomalije na tem področju prevelik vpliv politike, skrito lastništvo, koncentracija lastništva, netransparentna poraba javnega denarja v oglaševanju in napadi na novinarje. V prvi polovici prihodnjega leta bodo na ministrstvu v sodelovanju z novinarji, medijskimi podjetji, državljani in državo pripravili medijsko strategijo, nato pa skladno z njo zakon. Ministričin svetovalec za medije Lenart J. Kučić je v tem kontekstu opozoril še na vključitev v akt o medijski svobodi na ravni EU, ki zadeva regulacijo medijev.

Dolgoletno vzpostavljanje medkulturnega dialoga

V prihodnjih letih bo Slovenija nosilka več pomembnih kulturnih dogodkov, in sicer frankfurtskega in bolonjskega knjižnega sejma (v letih 2023 in 2024) ter Evropske prestolnice kulture (2025). Asta Vrečko pravi, da v zvezi z gostovanjem v Bologni na JAK ni opaziti napredka, za pomoč projektoma Frankfurt 2023 in GO! 2025 pa sta bili ustanovljeni vladni medresorski skupini.

Dodala je še, da je prejšnja vlada sprejela nacionalni program za kulturo brez štiriletnega akcijskega načrta, zato ga bo treba dodati. To bo po besedah Tjaše Pureber vključujoč proces, ki bo temeljil na zagotavljanju socialne pravičnosti v kulturi. Direktorat za razvoj kulturnih politik bo posebno pozornost namenil tudi samozaposlenim. Reforma področja bo potekala v dveh fazah: prva bo namenjena gradnji podpornega okolja za samozaposlene v kulturi, druga pa poglabljanju pravic iz prve faze. Za samozaposlene so ustanovili dialoško skupino; prav tako za NVO, javne zavode, film, sodobni ples in skupino, ki se ukvarja s spolnim nadlegovanjem v kulturi.