Ko se vse dovoli in vse odpušča

Na ministrstvu za kulturo je bil danes mednarodni strokovni posvet Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi, na katerem se je ministrstvo zavezalo k prizadevanju za preprečevanje nasilja vseh vrst, s tem pa tudi za izboljšanje pogojev dela, saj prav prekarnost in neenakost povečujeta možnosti za spolno nadlegovanje in nasilje.

Kot so pred posvetom, ki je potekal v soorganizaciji ministrstva za kulturo in društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk, poudarili na ministrstvu, je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije spolno nadlegovanje pri delu doživelo 25 odstotkov oseb, od tega 20 odstotkov moških in 32 odstotkov žensk (po raziskovalnih ocenah naj bi spolno nadlegovanje in nasilje prijavilo le od pet do 30 odstotkov vseh oseb, ki so ga doživele).

»Raziskovalni podatki iz različnih delovnih okolij vedno znova potrjujejo, da sta spolno nadlegovanje in nasilje strukturno, in ne individualno vprašanje. Z drugimi besedami – gre za sistemski pojav, ki ga žrtev močno individualno občuti«, so dejali, ob tem pa je Tjaša Pureber, v. d. generalnega direktorja direktorata za razvoj kulturnih politik na ministrstvu za kulturo, za Delo poudarila, da mora ministrstvo za kulturo zagotavljati pogoje za razvoj vrhunske umetnosti in kulture, »takšna umetnost pa ne more nastajati v pogojih, kjer ogromno ustvarjalk in ustvarjalcev živi v revščini, ne dobiva primerljivega plačila, ima zaradi generacijskega prepada težave z vstopom v sektor in razvojem priložnosti za delo ter so zaradi vsega prej naštetega izpostavljeni različnim zlorabam moči – tudi spolnemu nadlegovanju in nasilju. Zato je naloga ministrstva, da spolno nadlegovanje in nasilje v ožjem in neenakost spolov v širšem smislu ustrezno poimenuje kot enega izmed sektorskih problemov in začne izvajati ustrezne ukrepe, da bo sektor zanj manj ranljiv. Ti ukrepi vključujejo kampanje ozaveščanja in preprečevanja spolno pogojenega nasilja, predvsem pa morajo biti usmerjeni v izboljšanje pogojev dela v kulturi ter večjo enakopravnost znotraj sektorja«.

»Spolno nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu sta prisotna v vseh sektorjih. Vse raziskave temu pritrjujejo – kultura torej ni izjema,« poudarja Tjaša Pureber. FOTO: Črt Piksi

Prva celostna raziskava področja

Pomemben korak v smeri preprečevanja nadlegovanja in nasilja na področju kulture je leta 2020 naredilo društvo Mesto žensk, ki je pripravilo dokument Smernice za enakost spolov v kulturi, ki je poleg spolnega nasilja in nadlegovanja zajel tudi nujne sistemske spremembe s poudarkom na zagotavljanju enakega dostopa žensk do trga dela in vodstvenih položajev, plačne enakosti in varnega delovnega okolja, podobne analize in predlogi pa v zadnjih letih nastajajo tudi v drugih delih civilne družbe.

Kot je dejala Tjaša Pureber, je posvet zgolj prvi korak, s katerim želi ministrstvo za isto mizo posesti odločevalce, deležnike v kulturi (tako delodajalce kot delavce), strokovnjake iz Slovenije in tujine, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem spolnega nadlegovanja in nudijo podporo tarčam tovrstnega nasilja, ter predstavnike drugih resorjev, ki se s spolnim nadlegovanjem in nasiljem ukvarjajo na drugih področjih.

Ministrstvo za kulturo bo nato januarja začelo izvajati prvo celostno raziskavo o pojavnostih, najpogostejših okoliščinah, oblikah in tarčah spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi v Sloveniji. Rezultati bodo objavljeni do poletja, ko jih bo ministrstvo tudi javno predstavilo in na podlagi konkretnih podatkov pripravilo nadaljnje ukrepe, predvsem skozi akcijski načrt Nacionalnega programa za kulturo.

Nujni varnostni ukrepi

Kot je dejala Katie Kheriji-Watts, vodja oddelka za raziskave in publikacije pri mednarodni mreži On The Move, ki je na posvetu imela uvodno predavanje #jaztudi v umetnosti: Kako se lahko premaknemo k sistemskim spremembam, iz nestabilnih delovnih pogojev pogosto vzniknejo nadlegovanje in zlorabe, »saj občutki negotovosti – finančne, socialne, politične – zmanjšujejo zmožnost vplivanja na spremembe«.

Tudi Marion Guerrero, direktorica organizacije vera*, ustanovljene letos septembra, ki si prizadeva za preprečevanje nadlegovanja in nasilja v kulturno-kreativnem in športnem sektorju, je poudarila, da je tovrstna zloraba usmerjena proti tistim, »ki so v družbi prikrajšani; med drugim proti ženskam, pripadnikom manjšin ali osebam, ki delajo v negotovih razmerah. Nič drugače ni na področju umetnosti«, kjer pa je ob običajnih dejavnikih tveganja še vedno prisoten tudi trop norega genija, »ki mu je dovoljeno in odpuščeno vsakršno sporno in celo nasilno vedenje – pogosto na račun dobrega počutja njegovih kolegov. Poleg tega je pri umetniških oblikah, ki zahtevajo fizično bližino, kot so na primer gledališče, film ali ples, treba paziti, da ne prestopimo osebnih meja, po potrebi pa moramo poseči tudi po dodatnih varnostnih ukrepih, kot je na primer sodelovanje s koordinatorji intimnosti«.

Posvet je potekal v soorganizaciji ministrstva za kulturo in društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk. FOTO: Voranc Vogel

Neenakomerna razporeditev družbene moči

Ker se v kulturi redko problematizira prekarizacijo in neenakost spolov, je sektor ranljiv tudi za razraščanje spolnega nadlegovanja in nasilja, meni Tjaša Pureber, »in temu moramo kot družba reči odločen ne. Spolno nadlegovanje in nasilje sta namreč le najbolj brutalna izraza neenakosti, ki jo je treba obravnavati bistveno širše. Ukrepi na področju enakosti spolov in reforme položaja samozaposlenih in drugih delavk in delavcev v kulturi, torej urejanje bolniških odsotnosti, primerljivega plačila in pogojev vstopanja ter ohranjanja statusa in socialnih ter delavskih pravic so namreč ključni za odpravljanje prekarnosti v kulturi. Pri tem se moramo zavedati tudi generacijskih neenakosti, zato je za uspešni spopad s prekarizacijo (in spolno pogojenim nasiljem) nujno načrtovati tako ukrepe za mlade kot za tiste, ki svoje delo zaključujejo in so tik pred upokojitvijo«.

Pri tem se je pomembno zavedati tudi dejstva, da sta spolno nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu prisotna v vseh sektorjih. »Vse raziskave temu pritrjujejo – kultura torej ni izjema,« poudarja Tjaša Pureber in dodaja, da se »z demoniziranjem sektorja in tarč spolnega nadlegovanja in nasilja, ki so pogumno spregovorile, poglablja njihova izkušnja zlorabe in preprečuje, da bi se začele izvajati potrebne spremembe. Spolno pogojeno nasilje tako ostane v sferi zasebnega, individualnega, ekscesnega. A v resnici ga moramo videti in razumeti kot sistemski izraz neenako razporejene moči v družbi, ki se medsebojno dopolnjuje z ekonomsko neenakostjo. Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi do zdaj ni bilo nikoli celostno raziskano, nikoli ni bilo vključeno v noben strateški dokument ministrstva za kulturo. In to se mora spremeniti. Posvet je prvi korak v tem procesu«.