Filozofi razmišljajo o nasilju

Slovensko filozofsko društvo (SFD) je v soorganizaciji z AMEU ISH – Fakulteto za humanistični študij, Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in Mestno knjižnico Ljubljana pripravilo tretjo mednarodno konferenco in javni posvet. Mednarodna konferenca Nasilje in interpretacija poteka danes v konferenčni dvorani Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, jutri pa se bo nadaljevala v prostorih AMEU ISH.

Predsednik SFD Gašper Pirc, ki deluje na AMEU ISH in ZRS Koper, je pojasnil, da so letos naslov Nasilje in interpretacija izbrali zato, ker menijo, da gre za enega od ključnih problemov sodobnosti, ki pogosto ni ustrezno razumljen. »Priča smo razrastu novih vrst in oblik nasilja, ki jih v preteklosti nismo niti poznali,« je dejal. Pojav digitalnega sveta je poleg tradicionalnih oblik fizičnega in verbalnega nasilja prinesel nove oblike in vrste nasilja, od problema nasilja v virtualnem svetu do nasilja, ki ga lahko izvajajo algoritmi in umetna inteligenca.

Novih oblik nasilja se pogosto še ne zavedamo dobro in jih ne prepoznavamo, je pojasnil Pirc, ki meni, da je za njihovo razumevanje najbolj uporaben pojem strukturnega nasilja Walterja Benjamina. »Vsakršno nasilje je stvar interpretacije, vendar je neposredno fizično nasilje jasno, pri prikritem strukturnem nasilju pa je interpretacija, ki ga je zmožna prepoznavati, toliko pomembnejša,« je opozoril Pirc. Pogosto se namreč zgodi, da je neko nasilje napačno interpretirano kot nenasilje, kar pomeni, da se proti temu ne ukrepa. To je sporno zlasti takrat, ko so tarča nasilnih dejanj pripadniki manjšin oziroma depriviligiranih skupin –relativizacija in neprepoznanje nasilja imata v takem primeru dodatno težo.

Dve obrambi iz fenomenologije nasilja

Pojem algioritmičnega nasilja bosta kritično obravnavala Vojko Strahovnik in Mateja Centa Strahovnik z Univerze v Ljubljani. O dinamiki sovražnih diskurzov, zlasti porastu zanikanja holokavsta na družbenih omrežjih in tako imenovani cancel kulturi na spletu, bo na konferenci predavala Oana Șerban z Univerze v Bukarešti, Boris Vezjak z Univerze v Mariboru pa bo predstavil svoje ugotovitve o sovražnem govoru, porastu fašizma in nasilju na spletu.

Nasilje od prače do avtonomnega orožja

S pojavom, denimo, avtomatiziranega orožja, ki ga upravljajo algoritmi oziroma umetna inteligenca, se postavlja vprašanje, ali nasilje sploh še ima namen in etično perspektivo ali je to popolnoma dehumanizirano. Z etičnimi implikacijami uporabe avtonomnega orožja se bo ukvarjala ena izmed najpomembnejših gostov konference, ameriška teologinja in filozofinja Noreen Herzfeld. Smrtonosno avtonomno orožje, ki ga vojske v konfliktih po svetu vse pogosteje uporabljajo, vojake namreč osvobaja fizične prisotnosti in miselnih odločitev na bojišču. »Zaradi svoje zmožnosti samoodločanja so edinstveno učinkovita in edinstveno nepredvidljiva,« je zapisala ameriška znanstvenica, ki si v svojem prispevku med drugim postavlja vprašanje, ali je avtonomno orožje lahko pravično.

Mir in pravica izraelski vladi nista v interesu

Čeprav bo konferenca večinoma osredotočena na razumevanje posebnosti in problemov najsodobnejših pojavov nasilja, bodo nekateri za razumevanje nasilja segli daleč v zgodovino. Nemška arheologinja Anja Hellmuth Kramberger se za razumevanje prikazov nasilja v sodobnih medijih opira na orise nasilja starodavnega asirskega imperija, Milan Đorđević z Univerze v Skopju bo dialog in nasilje obravnaval v kontekstu zgodovine bizantinskega in otomanskega cesarstva, Helena Motoh pa bo predavala o razumevanju nasilja v klasični kitajski filozofiji.

Luka Trebežnik z AMEU ISH in ZRS Koper bo kritično preizprašal akt interpretacije kot nasilno dejanje, manjkali ne bodo niti premisleki o nasilju in svetem, nasilju in antropocenu, nasilju v pravu ter političnem nasilju. Konferenco bo začela Mojca Ramšak z Univerze v Ljubljani, predavala bo o nasilju nad zdravstvenimi delavci v Sloveniji v kontekstu odpora proti izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja covida-19. V okviru dogodka bo potekala razstava umetniških del in predstavitev knjig Založbe AMEU ISH.