Čas poenostavljenih resnic in nepreverjenih dejstev

V Cukrarno se danes vrača festival Indigo, ki filozofijo, oblikovanje, literaturo in fotografijo prepleta z glasbenimi in avdiovizualnimi performansi. V središču tokratne edicije je vprašanje vzporednih resničnosti ter imena, kot so Slavoj Žižek, Kristian Novak, Alexandra Midal, Peter Szendy in Tim Hecker.

V preteklosti je bila vzporedna resničnost izraz, ki se je nanašal na nekaj duhovnega ali znanstvenofantastičnega, danes pa je to splošni družbeni pojav in del našega življenja, je poudaril Blaž Peršin, umetniški vodja festivala Indigo in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

»Ustvarjanje vzporedne resničnosti za določene potrebe je postalo legitimno sredstvo za doseganje različnih ciljev«, pri čemer »vsakdo prodaja 'svojo' resničnost za različne potrebe, kot stran v vojni, korporativnem svetu, marketinških dejavnostih ali zmagi na volitvah. Hoteli smo poudariti, da se je tehnološki svet premaknil iz virtualne resničnosti v resničnost umetne inteligence, in objektivno se bližamo trenutku (ali pa smo že tam), v katerem človeška zavest ne bo mogla ločiti, kaj je res in kaj ne. S pomočjo pogovorov, predavanj in glasbenih nastopov si želimo detektirati, razpreti vzporedne zgodbe, ki nas nagovarjajo in zaznamujejo čas in prostor, v katerem bivamo,« je Peršin pojasnil tematsko usmeritev festivala, ki bo v Ljubljani potekal do petka.

Uvedba delnih revizij in producenta nadzornika

Dognati, kaj je za zastorom

Na vprašanje, zakaj je prav spoj teoretskega in glasbenega, ki zaznamuje Indigo, tako učinkovit, je Peršin odgovoril, da danes bolj kot kdaj prej potrebujemo »razpravo, razmislek o tem, v kakšnih koordinatah življenja smo. V času poenostavljenih resnic, nepreverjenih dejstev se ne išče več poglobljenih razmislekov, temveč ostajamo na površini izrečenega. Ne smejo nas zanimati povprečne floskule za hitro prebavljive miselne sklope, ki se bližajo formatu družbenih omrežij. Bolj enostavno, bolj povprečno, lažje razumljivo. V poglobljen razmislek danes ne vlagamo več nobenega truda.«

Organizatorje veseli, da »obstaja občinstvo, ki si želi nekaj več, ki hoče spoznati in dognati, kaj je za zastorom, ki ga spremljajo dan za dnem in je zelo predvidljiv«, pri čemer glasbeni nastopi, ki ob večerih dopolnjujejo dnevni program, prav tako nudijo refleksijo, a na drugačen način, pravi Peršin, nudijo »spoznavanje, kako lahko zvočna podoba razpira nezavedne podobe časa, v katerem živimo. Glasba nedvomno reflektira nekaj, česar ne moremo ujeti in interpretirati takoj, včasih pride kot zven, ki se ga zavemo šele pozneje.«

V preteklosti je bila vzporedna resničnost izraz, ki se je nanašal na nekaj duhovnega ali znanstvenofantastičnega, danes je to splošni družbeni pojav, pravi Blaž Peršin, umetniški vodja festivala. FOTO: Jože Suhadolnik

Politika kot osovražena kategorija

Festival vsako leto odmeri poseben termin tudi pogovoru Slavoja Žižka z domačim ali tujim gostom iz različnih sfer življenja. »Naj spomnim samo na odmevne pogovore z Janisom Varufakisom, Ervinom Hladnikom Milharčičem in Petrom Sloterdijkom. Tokrat je na vrsti politik – Luka Mesec. Politika je nezaželena stvarnost, veliko ljudi se s politiko preprosto noče več ukvarjati. Kategorija politike je skoraj že osovražena kategorija. Zakaj ne politika in zakaj jo potrebujemo? Verjamem, da bo Slavoj Žižek izrekel nekaj pomembnih vprašanj za našega gosta in razprl, kje in zakaj je politika pomembna,« je poudaril Peršin.

Kot v letih prej se del programa dotika tudi polja oblikovanja, pri čemer bo med gosti Alexandra Midal, kuratorka, filmska režiserka, redna profesorica na univerzi za umetnost in oblikovanje HEAD v Ženevi ter vodja oddelka za kritično mišljenje na ENSCI-Les Ateliers v Parizu ter kustosinja razstave prihajajočega Bienala industrijskega­ oblikovanja (BIO). Kot pravi Peršin, slednja »svoje kuratorsko delo razume kot detektivsko nalogo razreševanja vprašanj oblikovanja in umetnosti. Nasploh se bomo v tem delu programa seznanili s sivimi conami oblikovalskih pristopov, ki oblikovanju dajejo pridih raziskovanja, ponudbe nečesa novega.«

Na festivalu gostuje tudi Mladen Dolar, »ki bo v pogovoru s francoskim filozofom Petrom Szendyjem razprl poglede na njegovo knjigo Supermarket vidnega; ta je obvezno branje za vsakogar, ki ga zanimajo mediji, filozofija, politika in vizualna kultura«.

Pri glasbenih nastopih je Peršin izpostavil Tima Heckerja, ki ga opisujejo kot iniciatorja katedralne elektronske glasbe, »in znamenitega didžeja Olofa Dreijerja, ki bo poskrbel tudi za bolj sproščene tone. Med drugimi bo na četrtkovem zajtrku z avtorjem z nami izjemen hrvaški pisatelj Kristjan Novak, v petek pa se bomo odpravili na 'Izlet' z Matejem Andražem Vogrinčičem, ki bo spustil na potovanje na tisoče javorjevih semen. Poetično potovanje vzporednih identitet, ki so vsaka posebej svet zase.«